Ustavni sodniki bodo pretresli primer Farmacevtka
Vrhovno sodišče napačno sklenilo, da avtentična razlaga zakona ni obvezujoča.
Odpri galerijo
Ustavno sodišče bo odločalo o pobudi generalnega državnega tožilca Draga Škete. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana - Ali je bilo ravnanje vrhovnega sodišča, ki je iz kazenskega spisa izločilo obremenilne dokaze tožilstva zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v tako imenovanem primeru Farmacevtka, upravičeno, je zdaj na tehtnici ustavnega sodišča. To je namreč soglasno sklenilo, da bodo začeli postopek za začetek ustavnosti.
Sporna je razlaga zakona o kazenskem postopku, ki določa, kdaj po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov se mora tožilstvo izjasniti glede začetka kazenskega pregona, sicer se gradivo uniči.
Vendar na tehtnici ustavnega sodišča ni le sporni člen zakona, ampak tudi poslovnik državnega zbora, ki je novembra 2017 sprejel avtentično razlago zakona, po kateri je treba dvoletni rok po koncu izvajanja ukrepov razumeti kot instrukcijski rok, torej prekoračitev tega roka nima nobenih zakonskih posledic.
Vrhovno sodišče je v omenjenem primeru sklenilo, da avtentična razlaga zakona ni obvezujoča in so s tem tožilki pri pregonu Zorana Jankovića zvezali roki. Kot je že takrat opozorila tožilka Blanka Žgajnar, je vrhovno sodišče ravnalo nezakonito, saj je ocenilo, da avtentična razlaga zakona ne velja za nazaj, torej od dneva sprejetja zakona, ampak velja od dneva sprejetja avtentične razlage.
Ustavno sodišče zdaj v sklepu opozarja, da je avtentična razlaga sestavni del predpisa od njegove uveljavitve, torej pomeni, da avtentična razlaga učinkuje tudi za nazaj. A so dodali, da avtentična razlaga ne sme spreminjati ali dopolnjevati zakona, saj se te sprejemajo le v ustavno določenem zakonodajnem postopku.
Da se morajo prisluhi telefonskih pogovorov med Jankovićem in farmacevtko, ki naj bi jih župan v zameno za spolni odnos uredil službo v Lekarni Ljubljana, na uničenje, je v javnosti dvignila precej. Do tega je bil močno kritičen tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je na ustavno sodišče podal pobudo o skladnosti takšne odločite z ustavo.
Poglavitni očitek Škete je, da dvoletni rok iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki začne teči po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in v katerem mora državni tožilec podati izjavo o začetku kazenskega pregona, sicer se gradivo, ki je bilo tajno zbrano, uniči, nesorazmerno ovira učinkovit pregon kaznivih dejanj in s tem onemogoča varstvo pravic žrtev kaznivih dejanj.
Tožilstvo se je sicer na ustavno sodišče z enako pobudo obrnilo tudi v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, in sicer zaradi primera zaposlitve Astrid Bah. Odločitev ustavnega sodišča, kakršna koli že bo, za nazaj ne velja in tako ne na Kanglerja ne na Jankovića nima nobenega neposrednega vpliva.
Sporna je razlaga zakona o kazenskem postopku, ki določa, kdaj po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov se mora tožilstvo izjasniti glede začetka kazenskega pregona, sicer se gradivo uniči.
Vendar na tehtnici ustavnega sodišča ni le sporni člen zakona, ampak tudi poslovnik državnega zbora, ki je novembra 2017 sprejel avtentično razlago zakona, po kateri je treba dvoletni rok po koncu izvajanja ukrepov razumeti kot instrukcijski rok, torej prekoračitev tega roka nima nobenih zakonskih posledic.
Tožilka: vrhovno sodišče ravnalo nezakonito
Vrhovno sodišče je v omenjenem primeru sklenilo, da avtentična razlaga zakona ni obvezujoča in so s tem tožilki pri pregonu Zorana Jankovića zvezali roki. Kot je že takrat opozorila tožilka Blanka Žgajnar, je vrhovno sodišče ravnalo nezakonito, saj je ocenilo, da avtentična razlaga zakona ne velja za nazaj, torej od dneva sprejetja zakona, ampak velja od dneva sprejetja avtentične razlage.
Ustavno sodišče zdaj v sklepu opozarja, da je avtentična razlaga sestavni del predpisa od njegove uveljavitve, torej pomeni, da avtentična razlaga učinkuje tudi za nazaj. A so dodali, da avtentična razlaga ne sme spreminjati ali dopolnjevati zakona, saj se te sprejemajo le v ustavno določenem zakonodajnem postopku.
Ovira za učinkovit pregon kaznivih dejanj
Da se morajo prisluhi telefonskih pogovorov med Jankovićem in farmacevtko, ki naj bi jih župan v zameno za spolni odnos uredil službo v Lekarni Ljubljana, na uničenje, je v javnosti dvignila precej. Do tega je bil močno kritičen tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je na ustavno sodišče podal pobudo o skladnosti takšne odločite z ustavo.
Poglavitni očitek Škete je, da dvoletni rok iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki začne teči po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in v katerem mora državni tožilec podati izjavo o začetku kazenskega pregona, sicer se gradivo, ki je bilo tajno zbrano, uniči, nesorazmerno ovira učinkovit pregon kaznivih dejanj in s tem onemogoča varstvo pravic žrtev kaznivih dejanj.
Tožilstvo se je sicer na ustavno sodišče z enako pobudo obrnilo tudi v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, in sicer zaradi primera zaposlitve Astrid Bah. Odločitev ustavnega sodišča, kakršna koli že bo, za nazaj ne velja in tako ne na Kanglerja ne na Jankovića nima nobenega neposrednega vpliva.
