Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo pritožbe zagovornikov sirskega begunca Ahmada Shamieha zoper zadnjo odločitev vrhovnega sodišča. Upravno sodišče je namreč decembra lani izdalo začasno odredbo, da mora do pravnomočnega zaključka postopkov Shamieh ostati v Sloveniji, vrhovno sodišče pa je konec januarja to odredbo odpravilo.
Shamiehovi zagovorniki so zoper to odločitev vrhovnega sodišča vložili pritožbo na ustavno sodišče.
To je sedaj sklenilo, da ustavne pritožbe ne bo sprejelo v obravnavo, saj niso izpolnjeni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču. Ta namreč določa, da ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Po mnenju ustavnih sodnikov namreč ne držijo očitki pritožnika, da mu po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena presoja okoliščin, ki so nastale po izdaji dublinskega sklepa in naj bi po mnenju pritožnika vplivale na določitev odgovorne države članice EU. Ne držijo tudi očitki pritožnika, da mu ob morebitnem uspehu v upravnem postopku ne bi bila več zagotovljena vrnitev v Slovenijo. Država bi ga bila namreč dolžna na podlagi dublinske uredbe ponovno sprejeti, menijo ustavni sodniki.
Shamieh je v pritožbi tudi zatrjeval, da mu po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena vsebinska presoja sorazmernosti posega v pravico do zasebnega življenja, a ti očitki po mnenju ustavnega sodišča ne držijo.
Prav tako je Shamieh zatrjeval, da bi predaja pomenila nastanek težko popravljive škode, ker naj bi mu bilo s tem onemogočeno dejavno sodelovanje v upravnem postopku v Sloveniji. Ker pa teh razlogov ni uveljavljal v predlogu za izdajo začasne odredbe, ustavno sodišče teh razlogov ni moglo upoštevati pri presoji, je še navedeno v obrazložitvi.
Vrhovno sodišče sicer ni presojalo vprašanja, ali je v Shamiehovem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Ministrstvo za notranje zadeve je sicer že februarja potrdilo, da so vložili zahtevo za revizijo odločitve upravnega sodišča.
