Ustavno sodišče je danes začelo obravnavo sindikalne zahteve za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ni sicer znano, ali je obravnavo že zaključilo ali jo bo še nadaljevalo.

Na vprašanje, ali so ustavni sodniki obravnavo danes zaključili ali jo bodo še nadaljevali, so na ustavnem sodišču za STA odgovorili, da je »zadeva še v teku«, zato dodatnih pojasnil še ne morejo dati.

Ob tem so zgolj splošno pojasnili, da je odločitev ustavnega sodišča v skladu z njegovim poslovnikom javna, torej objavljena na spletni strani, šele ko je odločba ali sklep odposlan udeležencem v postopku, v zadevah ustavnih pritožb pa, ko je odločba ali sklep vročen pritožniku.

Zahtevna naloga sodišča

Dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Miro Cerar je za Radio Slovenija povedal, da ima sodišče zelo zahtevno nalogo, saj takega pravnega položaja še nismo imeli. Interventni omnibus zakon je pravnosistemsko neprimeren, z vprašanjem, ali je neustaven, bo presojalo ustavno sodišče, a je težava v tem, da zakon še ne velja.

»Po drugi strani pa ravno referendumska zahteva narekuje sodišču, da se bo moralo soočiti tudi s tem vprašanjem in ugotoviti, ali ni odločitev DZ o prepovedi referenduma neustavna,« pojasnjuje Cerar.

Osrednja težava je sicer, da zakon vsebuje davčno področje, o čemer referendum ni dopusten, hkrati pa ureja druge zadeve, o katerih je mogoče razpisati referendum. »Če bi bilo mogoče zakon razbiti na dva dela, bi bilo mogoče o enem izvesti referendum, o drugem pa ne, vendar ta zakon je povezana celota, navsezadnje se tudi referendum lahko izvede o celotnem zakonu, ne pa o posameznih delih.« Zato je mogoče, da bo ustavno sodišče v tej situaciji prepoznalo neko vrsto neustavnosti in morda vrnilo žogico državnemu zboru z napotilom, kaj naj naredi, da vzpostavi ustavno stanje, razmišlja Cerar.

DZ razpisal referendum o parlamentarni preiskavi, vladajoči bi še tri druge

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

V sindikalnih centralah v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo.

Znižanje davkov ni razvoj: interventni zakon namesto strategije prinaša iluzijo

Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek – predlagatelji zakona so ga ocenili na 570 milijonov evrov, bivši finančni minister Klemen Boštjančič na eno milijardo evrov, fiskalni svet pa na 900 milijonov evrov – se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter drugih rezov.

Le nekaj dni po parlamentarni potrditvi zakona so ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Sindikalisti, prepričani, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo, so se zato junija obrnili na ustavno sodišče.

Nekateri mediji so v zadnjih dneh navajali neuradne informacije, da bi utegnilo ustavno sodišče referendum dovoliti, v delojemalskih vrstah pa si želijo, da bi lahko odločali vsaj o tistih členih, ki niso davčne narave. Mnenja ustavnih pravnikov o dopustnosti referenduma so medtem različna. Ali bo sodišče obravnavo zahteve za ustavno presojo zaključilo že danes, sicer ni gotovo.