Ustavno sodišče v prid Lekarni Bitenc
Sodni boj: Zasebna lekarna vodi v boju proti ljubljanski občini.
Odpri galerijo
Bor Bitenc iz Lekarne Bitenc se veseli pozitivne odločitve ustavnega sodišča. FOTO Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Deset let mineva, odkar si na ljubljanski občini z županom Zoranom Jankovićem na čelu prizadevajo za prekinitev koncesije pogodbe z lekarnarko Silvo Bitenc Rošer. V sodnem boju so zmagovali, a so zdaj kratko potegnili na ustavnem sodišču.
Lekarni Bitenc oziroma njeni lastnici, koncesionarki Silvi Bitenc Rošer je občina aprila 2009 odpovedala pogodbo o koncesiji, oktobra istega leta pa ji je koncesijo odvzela. Bitenc Rošerjeva se je pritožila na upravno sodišče in vložila tožbo na okrožno sodišče. Zadnje je razsodilo, da je bila odpoved pogodbe o koncesiji zakonita, nato je decembra 2013 višje sodišče nasprotno odločilo, da je koncesijska pogodba med občino Ljubljana (MOL) in lekarno veljavna. MOL je vložila revizijo, vrhovno sodišče pa je oktobra 2015, enako kot okrožno, presodilo, da je bila odpoved pogodbe zakonita. Na podlagi te sodbe so se na občini odločili nadaljevati postopek odvzema koncesije, v lekarni Bitenc pa so se odločili pravico poiskati še na ustavnem sodišču.
Predlagali so, da se odločitev vrhovnega sodišča v celoti razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje. Prepričani so namreč, da je odpoved koncesije, sklenjene leta 1999 za nedoločen čas, brez obrazložitve nesprejemljiva. Ustavni sodniki so jim prisluhnili in razveljavili sodbo vrhovnih sodnikov.
Po poročanju Financ bo moralo vrhovno sodišče v sporu, ki ga je sprva končalo v prid občine in zaradi česar je morala lani lekarna začasno celo zapreti vrata, odločati še enkrat. Ustavno sodišče je v izreku sodbe poudarilo, da ne odloča o upravičenosti Lekarne Bitenc do koncesije, ampak samo o tem, ali je »vrhovno sodišče sprejelo stališča, ki so v neskladju s človekovo pravico ali temeljno svoboščino«. Ustavno sodišče torej po navedbah Financ meni, da bi moralo vrhovno sodišče upoštevati tudi sodbo upravnega sodišča.
Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da lahko lekarniška koncesija preneha tudi po diskrecijski (samo)volji koncendenta, torej občine, medtem ko je upravno sodišče menilo, da se lahko koncesija vzame iz krivdnih razlogov na strani lekarne, teh pa ni bilo.
Lekarna Bitenc je decembra 2010 zoper ljubljansko občino zaradi izpada prihodka vložila odškodninski zahtevek. V letih 2009 in 2010 namreč dvakrat po en teden niso mogli poslovati, ker jim je mestna občina po mnenju upravnega sodišča neupravičeno vzela koncesijo. V lekarni so ocenili, da so pretrpeli premoženjsko škodo v višini skoraj 28 tisoč evrov. Leta 2015 ji je občina izplačala skoraj 29 tisoč evrov.
Februarja 2015 so na MOL lekarni ponovno izdali odločbo o odpovedi koncesije, lekarna pa je sredi maja ostala brez veljavne koncesije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ji je s 1. junijem odpovedal pogodbo, vrata lekarne, ki deluje v hipermarketu Mercator v Šiški, pa so se 29. maja ponovno zaprla.
Ko je že kazalo, da je bitka Bitenčevih izgubljena, je v začetku junija 2018 ustavno sodišče lekarni zadržalo odvzem koncesije. S tem je dobila dovoljenje, da je lahko do dokončne odločitve ustavnih sodnikov normalno delovala. ZZZS je z njo spet sklenil pogodbo. »Dva zaposlena, ki sta se v vmesnem obdobju prezaposlila v Lekarni Ljubljana sta se vrnila,« je tedaj za Delo povedal Bor Bitenc.
Bodo zdaj, ko se je ustavno sodišče dokončno odločilo in zadevo vrnilo v novo sojenje vrhovnim sodnikom terjali tudi odškodnino za izpad prihodka za lanski mesec, ko so morali zapreti vrata? »O tem trenutno še nismo razmišljali,« je sklenil Bitenc.
MOL je v omenjem sporu (od leta 2009 do leta 2018) plačal 17.941 evrov sodnih stroškov in 13.891 odvetniških stroškov.
Lekarni Bitenc oziroma njeni lastnici, koncesionarki Silvi Bitenc Rošer je občina aprila 2009 odpovedala pogodbo o koncesiji, oktobra istega leta pa ji je koncesijo odvzela. Bitenc Rošerjeva se je pritožila na upravno sodišče in vložila tožbo na okrožno sodišče. Zadnje je razsodilo, da je bila odpoved pogodbe o koncesiji zakonita, nato je decembra 2013 višje sodišče nasprotno odločilo, da je koncesijska pogodba med občino Ljubljana (MOL) in lekarno veljavna. MOL je vložila revizijo, vrhovno sodišče pa je oktobra 2015, enako kot okrožno, presodilo, da je bila odpoved pogodbe zakonita. Na podlagi te sodbe so se na občini odločili nadaljevati postopek odvzema koncesije, v lekarni Bitenc pa so se odločili pravico poiskati še na ustavnem sodišču.
Predlagali so, da se odločitev vrhovnega sodišča v celoti razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje. Prepričani so namreč, da je odpoved koncesije, sklenjene leta 1999 za nedoločen čas, brez obrazložitve nesprejemljiva. Ustavni sodniki so jim prisluhnili in razveljavili sodbo vrhovnih sodnikov.
V novo odločanje
Po poročanju Financ bo moralo vrhovno sodišče v sporu, ki ga je sprva končalo v prid občine in zaradi česar je morala lani lekarna začasno celo zapreti vrata, odločati še enkrat. Ustavno sodišče je v izreku sodbe poudarilo, da ne odloča o upravičenosti Lekarne Bitenc do koncesije, ampak samo o tem, ali je »vrhovno sodišče sprejelo stališča, ki so v neskladju s človekovo pravico ali temeljno svoboščino«. Ustavno sodišče torej po navedbah Financ meni, da bi moralo vrhovno sodišče upoštevati tudi sodbo upravnega sodišča.
Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da lahko lekarniška koncesija preneha tudi po diskrecijski (samo)volji koncendenta, torej občine, medtem ko je upravno sodišče menilo, da se lahko koncesija vzame iz krivdnih razlogov na strani lekarne, teh pa ni bilo.
Boj za odškodnino
Lekarna Bitenc je decembra 2010 zoper ljubljansko občino zaradi izpada prihodka vložila odškodninski zahtevek. V letih 2009 in 2010 namreč dvakrat po en teden niso mogli poslovati, ker jim je mestna občina po mnenju upravnega sodišča neupravičeno vzela koncesijo. V lekarni so ocenili, da so pretrpeli premoženjsko škodo v višini skoraj 28 tisoč evrov. Leta 2015 ji je občina izplačala skoraj 29 tisoč evrov.
Februarja 2015 so na MOL lekarni ponovno izdali odločbo o odpovedi koncesije, lekarna pa je sredi maja ostala brez veljavne koncesije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ji je s 1. junijem odpovedal pogodbo, vrata lekarne, ki deluje v hipermarketu Mercator v Šiški, pa so se 29. maja ponovno zaprla.
Ko je že kazalo, da je bitka Bitenčevih izgubljena, je v začetku junija 2018 ustavno sodišče lekarni zadržalo odvzem koncesije. S tem je dobila dovoljenje, da je lahko do dokončne odločitve ustavnih sodnikov normalno delovala. ZZZS je z njo spet sklenil pogodbo. »Dva zaposlena, ki sta se v vmesnem obdobju prezaposlila v Lekarni Ljubljana sta se vrnila,« je tedaj za Delo povedal Bor Bitenc.
Bodo zdaj, ko se je ustavno sodišče dokončno odločilo in zadevo vrnilo v novo sojenje vrhovnim sodnikom terjali tudi odškodnino za izpad prihodka za lanski mesec, ko so morali zapreti vrata? »O tem trenutno še nismo razmišljali,« je sklenil Bitenc.
MOL je v omenjem sporu (od leta 2009 do leta 2018) plačal 17.941 evrov sodnih stroškov in 13.891 odvetniških stroškov.
FOTO Tomi Lombar/Delo
Ljubljanski mestni svetniki bodo danes obravnavali tudi širitev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni na območju MOL. V letošnjem letu načrtujejo odprtje vsaj treh lekarn, v prihodnjem pa dveh. Načrtujejo tudi dodatno dežurno lekarno.
Na občini načrtujejo dopolnjevanje in širitev lekarniške mreže, saj ugotavljajo neprimerno večje potrebe po lekarniških storitvah, kot so trenutno na voljo. Kot je razvidno iz obrazložitve predlaganega sklepa, na občini štejejo, da v gravitacijsko območje MOL sodi 500.000 ljudi, pogoj za odprtje nove lekarne pa je več kot 6000 prebivalcev. »V okviru lekarniške mreže Mola naj bi tako, ob izpolnjenem pogoju 400 metrov medsebojne oddaljenosti po javni cesti, delovalo 83 lekarn na primarni ravni, trenutno pa jih deluje 42,« so zapisali.
Lekarna Ljubljana deluje v Molu v 28 lekarnah, mrežo lekarniške dejavnosti na območju mesta pa dopolnjuje še 14 zasebnih lekarnarjev, ki jim je občina podelila koncesijo za opravljanje te dejavnosti.
Kot je razvidno iz predloga sklepa med gradivom za sejo mestnega sveta, Mol ob upoštevanju zakonskih meril na območju občine do leta 2030 načrtuje delovanje 60 lekarn na primarni ravni. Od tega letos načrtujejo odprtje vsaj treh, in sicer na območju Vilharjeve ceste, Viča in Mestnega loga. V prihodnjem letu načrtujejo odprtje vsaj dveh lekarn v Šiški in Polju. V eni od teh lekarn bo zagotovljena tudi dodatna dežurna lekarna. Načrtujejo, da bo to Lekarna Mestni log, kar sicer s sklepom določi minister za zdravje. STA
Na občini načrtujejo dopolnjevanje in širitev lekarniške mreže, saj ugotavljajo neprimerno večje potrebe po lekarniških storitvah, kot so trenutno na voljo. Kot je razvidno iz obrazložitve predlaganega sklepa, na občini štejejo, da v gravitacijsko območje MOL sodi 500.000 ljudi, pogoj za odprtje nove lekarne pa je več kot 6000 prebivalcev. »V okviru lekarniške mreže Mola naj bi tako, ob izpolnjenem pogoju 400 metrov medsebojne oddaljenosti po javni cesti, delovalo 83 lekarn na primarni ravni, trenutno pa jih deluje 42,« so zapisali.
Lekarna Ljubljana deluje v Molu v 28 lekarnah, mrežo lekarniške dejavnosti na območju mesta pa dopolnjuje še 14 zasebnih lekarnarjev, ki jim je občina podelila koncesijo za opravljanje te dejavnosti.
Kot je razvidno iz predloga sklepa med gradivom za sejo mestnega sveta, Mol ob upoštevanju zakonskih meril na območju občine do leta 2030 načrtuje delovanje 60 lekarn na primarni ravni. Od tega letos načrtujejo odprtje vsaj treh, in sicer na območju Vilharjeve ceste, Viča in Mestnega loga. V prihodnjem letu načrtujejo odprtje vsaj dveh lekarn v Šiški in Polju. V eni od teh lekarn bo zagotovljena tudi dodatna dežurna lekarna. Načrtujejo, da bo to Lekarna Mestni log, kar sicer s sklepom določi minister za zdravje. STA
