Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Utrinki

Tedenska prežvekovanja
Matjaž Hanžek na novinarski konferenci stranke in Gibanja TRS v Ljubljani, 16. julija 2014
Matjaž Hanžek na novinarski konferenci stranke in Gibanja TRS v Ljubljani, 16. julija 2014
17. 10. 2014 | 18:37

»Po vsem, kar sem pretrpel, se ne ukvarjam s tem, kaj bo in če bo, ne želim več upati in biti zopet razočaran, ne dotikajo se me več te zadeve, postal sem tnalo neobčutljivo, ne straši več me trnjevka bodeča. (...) V Sloveniji v pravico in poštenje ne verjamem več.«

Avtor resigniranega liričnega izliva ni v ljubezni neuslišani poet, temveč patriot, veteran vojne za Slovenijo, posrednik v trgovini z orožjem in obsojenec v procesu Patria Ivan Črnkovič.

»Med vojno za Slovenijo sem nosil glavo v torbi, bil sem eden redkih, ki je streljal in na katerega so streljali. Žal mi je, da sem se boril za to državo.«

Nad domovino je obupal tudi patriot Zmago Jelinčič Plemeniti. Domovina ga je namreč mačehovsko spoznala za krivega treh krivih ovadb in mu naložila plačilo 3000 evrov kazni.

»Zavzel se bom za to, da se Janši prisodi enaka odškodnina, kot jo je državni zbor prisodil izbrisanim – 50 evrov na mesec. En mesec sem mu pripravljen kriti sam.«

Poslanec Združene levice Matjaž Hanžek je patriotu in obsojencu v procesu Patria Janezu Janši pripravljen iz svojega žepa plačati enomesečno odškodnino za skupno materialno in nematerialno škodo, ki bi mu nastala, če bi se izkazalo, da so mu mandat odvzeli po krivem.

»Današnje rodnoversko, naravoversko in šamansko gibanje postaja tako vsakdanje kot vegetarijanstvo, obisk pri homeopatu, prakticiranje biodinamičnega kmetovanja ali šolanje otroka v kakem od etično angažiranih vrtcev in osnovnih šol.«

Staroverec Nejc Petrič se je (skupaj z Markom Hrenom) postavil v bran kandidatki za komisarko Violeti Bulc, ki je končala »šamansko univerzo«.

»Neodvisni kandidati in stranke brez strankarskega profila niso značilnosti modernih demokracij. Prej spominjajo na nestrankarski 'pluralizem samoupravnih interesov' in delegatski sistem.«

Meni sociolog Dimitrij Rupel. V tem, ko um trči ob novo in tega novega ne spozna kot novega, ampak ga zvede na staro, se razodeva nemoč stvári sámi vnanjega rezoniranja.

»Če bi živeli v normalni družbi, bi bilo povsem logično, da zapornik ne spada v parlament. Toda v normalni družbi ne poznajo političnih zapornikov, ne poznajo montiranih procesov in sodnikov, ki so varuhi propadlih totalitarnih režimov.«

Pravi ex-JBTZ David Tasić. Torej: zadošča že, da presodimo, da družba ni »normalna«, pa si lahko dovolimo vse.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine