Utrinki

»Po dokapitalizacijah konec leta 2013 vsi mislijo, da moramo odpreti trezor na stežaj, da si pridejo postreč.«

A pred dokapitalizacijami slovenskih bank je bilo kaj drugače? Smo mislili, da so bile te potrebne prav zato, ker so bili bančni trezorji za izbrance dolgo na stežaj odprti? Mogoče je res že čas, da predsednik uprave NKBM Aleš Hauc zapre trezor, dokler je še kaj notri.

»Vpliv bančništva v slovenskem gospodarstvu je popolnoma precenjen. Bančništvo je le navaden posel. Pika.«

A res, gospod Janko Medja, predsednik uprave NLB? Če je navaden posel to, da pridelaš milijardno izgubo, ki jo pokrijejo davkoplačevalci, in si pri tem ves čas hladnokrvno izplačuješ visoko plačo in bonuse za uspešnost, kaj je potem za vas nenavaden posel?! Trgovanje z notranjimi informacijami? Naročanje predragih zunanjih svetovalcev? A je že treba postaviti piko?

»Programa kirurgije prirojenih srčnih napak v UKC Ljubljana ni več. Morda je v Münchnu ali Izraelu, a v Ljubljani takega programa trenutno ni.«

Ne vemo, ali je izjava bogatega izraelskega kirurga Davida Mišalija točna ali ne, a sliši se grozljivo. Kot je grozljiv prepir med dvema strujama kirurgov, kdo je odgovoren za smrt deklice s srčno napako, ker so jo pozabili pravočasno operirati. Sram naj vas bo, fantje!

»Kakšen imeniten dan!«

Kralj NHL Anže Kopitar se že drugič veseli zmage v najmočnejši hokejski ligi na svetu. Nič hudega, če je izjava podobna tisti nekdanjega predsednika vlade, sedanjega predsednika republike, ob podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Tudi predsednik zna za silo drsati. Kapo oziroma čelado dol! Kopitarju, seveda.

»Želimo opogumiti ljudi, da si vzamejo pravico do svobode in da se zavejo tega, da za svobodo ne potrebujejo dovoljenja.«

Besede Barbare Rajgelj, soorganizatorice parade ponosa, naj opogumijo tudi slovenske politike, med katerimi ni niti enega oziroma ene, ki bi javno priznal/-a svojo istospolno usmerjenost. Daleč je še svoboda.

»Za mnoge evropske državljane je trenutno najpomembnejše vprašanje, kdo bo zmagal na nogometnem svetovnem prvenstvu. Le majhna manjšina bo sledila razpravi o predsedniku evropske komisije.«

Napredek je že to, da se britanski premier David Cameron zaveda, kje na lestvici prioritet državljanov je bruseljska birokracija. Mogoče bi bili evropski politiki malce bolj priljubljeni, če bi nehali izsiljevati, groziti in pod mizo trgovati s fantastično dobro plačanimi službami v Bruslju.