Utrinki

»Če ni cilja, so vse poti prave.«

Je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in s tem zgoščeno, a koncizno predstavil sedanji trenutek bivanja Slovenije: država brez strategije, ki je pozabila, od kod je prišla, ne ve, kje je, in še manj, kam bi rada šla.

»Če je možno povezovanje kandidatov za predsednika olimpijskega komiteja? Sam sem nanj pripravljen, a sebe vidim zgolj v funkciji predsednika.«

Ni kaj, pomanjkanja samozavesti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, enemu od treh kandidatov za predsednika OKS, res ni mogoče očitati. In ima biti za kaj samozavesten: ko je zadnjič kandidiral za predsednika, je gladko zmagal. Le da je bila zmaga bolj Pirova kot ne, saj je stranka, katere predsednik je postal, Pozitivna Slovenija, nemudoma zatem šla v maloro ...

»Imamo papeža Frančiška, imamo škofa Stanislava, ki je frančiškan. Mislim, da so to časi skromnosti, ponižnosti, domačnosti, bližine ljudem, v Frančiškovem duhu.«

Nekdanji ljubljanski nadškof in sedanji kardinal Franc Rode o hudih časih in nadlogah, ki so se zgrnile nad Slovenijo, vesoljno Rimskokatoliško cerkev in svet.

»Vaša ekscelenca ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore! (...) Tam [ob škofovskem posvečenju v ljubljanski stolnici] sem v vaši prisotnosti, iz katere je izžarevala iskrena preproščina, resnično začutil, da ste ljudem blizu, da ste eden izmed vernikov in državljanov, eden izmed enakih.«

Ne bi mogli trditi, da je bila izbira besed, s katerimi je evroposlanec in predsednik SLS Franc Bogovič nadvse slovesno pisno čestital Stanislavu Zoretu ob posvečenju za nadškofa, ravno najbolj posrečena. Nekomu pripisati preproščino? Sveto preproščino?

»Na koncu najkrajšo potegnejo zaposleni in država, ker krava, ki jo ubijejo zaradi zrezka, ne daje več mleka.«

Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar natura, je prispodobo o kravi, ki jo zakoljejo zaradi funta mesa, uporabil kot argument proti vladni nameri o uvedbi davka na sladke pijače. Enako upravičeno bi jo lahko uporabili kot argument proti brezglavi privatizaciji, dejansko razprodaji državnega premoženja: tudi pri njej bodo prve žrtve zaposleni, nazadnje pa država oziroma vsi državljani.

»Bedak bi bil, kdor ne bi pobral, kar mu po pogodbi pripada. Sklicevanje na vest župana je zgrešeno.«

Meni pivški župan in predsednik združenja občin Robert Smrdelj, ki s tem opravičuje ravnanje župana Dola pri Ljubljani Primoža Zupančiča, ki je funkcijo opravljal nepoklicno, teden dni pred iztekom mandata pa se je odrekel solastništvu in direktorskemu položaju v družinskem podjetju, se vpisal med brezposelne, zdaj pa od občine terja nadomestilo županske plače. Če ni vesti, etike, je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Slaba popotnica za prihodnost!