Utrinki

•

»Po moji oceni je zakonska regulativa ustrezno urejena, kar je ključno, je pa neko ozaveščanje.«

Peter Pogačar z ministrstva za delo bi, kot je povedal na posvetu o prekarnem delu, ozaveščal. Upajmo, da ne tistih, ki morajo opravljati neplačano pripravništvo ali so na zahtevo svojega delodajalca samozaposleni. Kakšna ironija, da o mladih brez pravic odločajo tisti, ki so po možnosti vse življenje zaposleni v javnem sektorju z vsemi priznanimi pravicami.

•

»Nisem pobegnil. Nisem pobegnil.«

So besede Roberta Časarja, ki dneve zdaj preživlja v zaporu na Dobu. Za njim je bila že marca lani izdana mednarodna tiralica, letos februarja pa so ga prijeli v Dominikanski republiki. Morda je svoj stavek ponovil, da je prepričal vsaj sebe.

•

»Mi moramo programe reakreditirati, deloma zaradi finančnih pritiskov, precej zaradi vsebinskih razlogov. Moramo jih povezovati, ker je treba ohraniti število zaposlenih v tem obsegu kot danes.«

Študenti, ne domišljajte si, da ste ključni v visokošolskem prostoru. Niste. Kandidat za dekana fakultete za družbene vede prof. dr. Aleš Črnič je, enako kot njegov protikandidat prof. dr. Rado Bohinc, jasno povedal, kaj je smisel visokega šolstva: predvsem ohranjanje delovnih mest.

•

»Kar zahtevamo, je v korist bolnikov. /.../ Naš cilj je plačno razmerje 1 : 3 in od tega ne bomo odstopili. Premalo nas je, poklic je preodgovoren in pretežak.«

Spoštovani Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, tekmovanje v čim nižjih plačah res nikamor ne vodi, toda zakaj, če je vse v korist pacientov, ne stavkate izključno za reformo zdravstvenega sistema, s katero bi preprečili anomalije, ki se dogajajo. Saj najbrž veste, da jih ni malo.

•

»Argumentiram svoje stališče na podlagi tega, da je treba ob izhodu iz krize najprej poskrbeti predvsem za mlade, ki so brez služb, in seveda za druge brezposelne, potem si pa mi, ki smo zaposleni, lahko tudi privoščimo višje plače.«

Minister za finance Dušan Mramor, ki je proti temu, da se dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo izključijo iz zakonsko določene minimalne plače, pozablja, da »mi zaposleni« ni enako tisti, ki dobijo na račun le nekaj sto evrov. In pozablja, da tu ne gre za zviševanje minimalne plače, ampak za odpravo krivice.

•

»Država bi rada prodala delež, nekaj zaslužila, a še vedno ohranila pretežni vpliv na upravljanje.«

Ugotavlja prof. dr. Polona Domadenik z ekonomske fakultete. Ne prvič in verjetno tudi ne zadnjič. Dobrodošli v Sloveniji.