V Ajdovščini so se spomnili na vrnitev Primorske k matični domovini
»Šele z vrnitvijo Primorske in tudi Prekmurja, ki je obletnico združitve s slovenskim narodom praznovalo pred enim mesecem, je Slovenija lahko zaživela kot celota.«
Odpri galerijo
Marjan Šarec je bil slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku priključitev Primorske Sloveniji. FOTO: Stanko Gruden/STA
Z osrednjo prireditvijo, ki so jo pripravile primorske borčevske in veteranske organizacije v sodelovanju s primorskimi občinami, so se danes v Ajdovščini spomnili na vrnitev Primorske k matični domovini. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec.
V nagovoru je poudaril, da je danes velik dan za Primorsko, saj se spominjamo vrnitve oziroma priključitve Primorske. Ob tem pa samo ime praznika ne more spremeniti dejstva, da je Primorska del Slovenije in da Slovenije brez Primorske, je še poudaril. »Šele z vrnitvijo Primorske in tudi Prekmurja, ki je obletnico združitve s slovenskim narodom praznovalo pred enim mesecem, je Slovenija lahko zaživela kot celota,« je spomnil.
»Primorska ima dolgo, burno, težko in žalostno zgodovino. V najhujših obdobjih fašizma, ko se ni vedelo, da bo nekoč prišla svoboda, so Primorke in Primorci vztrajali, niso obupali. Dolga, dolga zgodovina trpljenja pod fašizmom, ki je prerasla v 2. svetovno vojno, je rodila upor. Ta upor in odpor pa sta na koncu priborila to, da je Primorska danes del Slovenije. Nikoli v zgodovini Slovenije in Evrope ni bilo enakega.« Poudaril je še, da so Primorke in Primorci ves čas ostali združeni, in ko je končno zasijala svoboda, ko je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada, je bilo potrebno še nekaj časa počakati do konference, ki je Primorsko priključila matičnemu narodu.
Spomnil je tudi, da je žal mnogo Primorcev ostalo izven meja svoje domovine.
»Primorke in Primorci ste nam največji vzor in največji vzgled, kako se iz velike žalosti in trpljenja na koncu rodi veličastna zmaga in veličastna ljubezen do svoje domovine,« je sklenil predsednik.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Izmenično ga pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V nagovoru je poudaril, da je danes velik dan za Primorsko, saj se spominjamo vrnitve oziroma priključitve Primorske. Ob tem pa samo ime praznika ne more spremeniti dejstva, da je Primorska del Slovenije in da Slovenije brez Primorske, je še poudaril. »Šele z vrnitvijo Primorske in tudi Prekmurja, ki je obletnico združitve s slovenskim narodom praznovalo pred enim mesecem, je Slovenija lahko zaživela kot celota,« je spomnil.
»Primorska ima dolgo, burno, težko in žalostno zgodovino. V najhujših obdobjih fašizma, ko se ni vedelo, da bo nekoč prišla svoboda, so Primorke in Primorci vztrajali, niso obupali. Dolga, dolga zgodovina trpljenja pod fašizmom, ki je prerasla v 2. svetovno vojno, je rodila upor. Ta upor in odpor pa sta na koncu priborila to, da je Primorska danes del Slovenije. Nikoli v zgodovini Slovenije in Evrope ni bilo enakega.« Poudaril je še, da so Primorke in Primorci ves čas ostali združeni, in ko je končno zasijala svoboda, ko je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada, je bilo potrebno še nekaj časa počakati do konference, ki je Primorsko priključila matičnemu narodu.
Spomnil je tudi, da je žal mnogo Primorcev ostalo izven meja svoje domovine.
»Primorke in Primorci ste nam največji vzor in največji vzgled, kako se iz velike žalosti in trpljenja na koncu rodi veličastna zmaga in veličastna ljubezen do svoje domovine,« je sklenil predsednik.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Izmenično ga pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
