V Avstriji morajo zvezne dežele poskrbeti za dobro počutje starostnikov

Praksa pri severnih sosedih: Sklad Socialni Dunaj skrbi, da prebivalci, ki potrebujejo nego in oskrbo, to tudi dobijo
Objavljeno
17. januar 2019 11.00
Posodobljeno
17. januar 2019 11.05
Večina Dunajčanov si želi čim dlje prejemati nego in oskrbo na svojem domu, pa naj gre za najemniško ali lastno nepremičnino. FOTO: Shutterstock
Avstrijska zvezna vlada je za dolgotrajno oskrbo in nego leta 2017 namenila 2,61 milijarde evrov, zvezni dodatek za dolgotrajno nego pa je prejelo 456.650 ljudi. Toda ta prispevek za oskrbo starostnikov ne zadošča.

Preverili smo tudi, kako je z domovi za starejše v Sloveniji: cene domov so različne, a stanovalce vse bolj bremenijo.


V celotni državi je okoli 850 domov za starejše in nego bolnikov z več kot 75.000 posteljami. Od tega je nekaj več kot štiristo javnih. Skoraj 450 domov je v zasebni lasti, od teh je 79 konfesionalnih – v upravljanju verskih organizacij. Približno tretjina domov je v zadnjih letih uvedla sistem vodenja kakovosti in s tem izpolnila eno od zahtev za certificiranje po standardu NQZ. Zvezne dežele, v Avstriji jih je devet, morajo z dodeljenimi sredstvi zvezne vlade ter lastnimi sredstvi starostnikom po zakonodaji zagotoviti minimalni dohodek, socialno pomoč, oskrbo in dobro počutje.

Kot pojasnjuje Monika Badilla s sklada Socialni Dunaj, je njihova naloga, da prebivalci zvezne dežele Dunaj, ki potrebujejo nego in oskrbo, to tudi dobijo. »Načrtujemo, posredujemo in financiramo storitve in ponudbo, kot so pomoč na domu, zdravstvena nega na domu, dnevni centri, oskrbovana stanovanja, negovalni domovi.« Te storitve izvajajo skupaj z več kot 170 partnerskimi organizacijami, med njimi so Dunajsko združenje bolnišnic, Kuratorij dunajskih domov za starejše, zasebna fundacija Caritas Socialis, Dunajske socialne službe, humanitarna organizacija Hilfswerk, dobrodelna organizacija Volkshilfe in Zveza samaritanov.

Leta 2017 je sklad Socialni Dunaj za storitve nege in oskrbe namenil več kot milijardo evrov, od tega so prispevki uporabnikov znašali 350 milijonov. Preostalo financira dežela Dunaj, le manjši delež pa državni sklad.

V Avstriji je okoli 850 domov za starejše in nego bolnikov z več kot 75.000 posteljami.

Skoraj 450 domov je v zasebni lasti, od teh je 79 konfesionalnih, v upravljanju verskih organizacij.

Leta 2017 so v dunajskih gospodinjstvih opravili pet milijonov ur pomoči na domu in poldrugi milijon ur zdravstvenega varstva.


Večina bi čim dlje prejemala oskrbo na svojem domu


Leta 2017 je sklad Socialni Dunaj za storitve nege in oskrbe namenil več kot milijardo evrov, od tega so prispevki uporabnikov znašali 350 milijonov. Preostalo je financirala zvezna dežela Dunaj.

Storitve na Dunaju financirajo po naslednjem pravilu, pojasnjuje Badilla: »Uporabniku odobrimo subvencioniranje neke storitve in mu predlagamo izvajalca. Storitvena organizacija potem z njim sklene pogodbo o oskrbi, plačamo mi, uporabniku pa zaračunamo prispevek k stroškom.«

Večina Dunajčanov si po besedah sogovornice želi čim dlje prejemati nego in oskrbo na svojem domu, pa naj gre za najemniško ali lastno nepremičnino. Sklad organizira, posreduje in financira mobilne in delno stacionarne storitve nege in oskrbe za 36.000 prebivalcev na leto. Predlanskim so v dunajskih gospodinjstvih opravili več kot pet milijonov ur pomoči na domu in poldrugi milijon ur zdravstvenega varstva.

Več kot 22.000 ljudi vsako leto zaprosi sklad Socialni Dunaj za mesto v domu. »Kdor ga nujno potrebuje, ga navadno dobi v nekaj dneh. Če pa starostnik izbere točno določen dom in drugi zanj ne pridejo v poštev, je čakalna doba tudi nekaj mesecev,« pravi Badilla.

Za izvajanje storitev nege in oskrbe, ki jih subvencionira sklad Socialni Dunaj, se lahko potegujejo uradno priznane in neprofitne organizacije. Sklad preverja število in usposobljenost osebja, ponudbo storitev, dostopnost, skupne prostori, število in ustreznost sob, negovalni koncept in vse druge storitve.

image
Sklad Socialni Dunaj financira mobilne in delno stacionarne storitve oskrbe za 36.000 prebivalcev te dežele. Foto Jože Suhadolnik


Koliko stane dom za starostnika na Dunaju


»Načeloma plačajo ljudje socialno prilagojen znesek, samo toliko, kolikor si lahko privoščijo. Razliko do polnih stroškov doda sklad Socialni Dunaj,« razlaga sogovornica. Ustanove zaračunajo polno tarifo, tarifa za nego in oskrbo pa se razlikuje glede na ustanovo in stopnjo oskrbe. Uporabnikom mora vsekakor ostati 20 odstotkov prihodka, 10 odstotkov od tretje stopnje dodatka za nego ter 13. in 14. pokojnina v celoti.

Upokojenka z minimalno pokojnino (ta je bila leta 2016 za samske 890 evrov) in dodatkom za nego tretje stopnje (452 evrov) biva v negovalnem domu Rudolfsheim-Fünfhaus Združenja zdravstvenih zavodov in tam prejema splošno nego in oskrbo. Stroški za to so 219 evrov na dan oziroma 6580 evrov na mesec. Uporabnica plača 1118 evrov, tako ji ostane 223 evrov na mesec, poleg tega pa celoten 13. in 14. mesečni prejemek.


Zadnje leto že 30 odstotkov več prošenj za domove


Če ostareli s svojimi prihodki skupaj z dodatkom za nego nima dovolj za plačilo bivanja v domu in je lastnik nepremičnine, je moral do konca leta 2017 vložiti tudi to. Od lani pa država starostnikom, ki bivajo v domu, ne sme vzeti premoženja. Kot pojasnjuje Badilla, se je od takrat povpraševanje po mestih v domovih v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 30 odstotkov.