V Barbarinem rovu ostajajo žrtve pobojev

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč novi vladi priporoča, naj nadaljuje dela v Hudi jami.
Objavljeno
02. marec 2012 20.04
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – Na današnji dan pred tremi leti so delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik prebili enajsto pregrado v Rovu svete Barbare v Hudi Jami. Obstali so pred delom rudniškega rova, v katerem je ležalo 432 mumificiranih trupel. Pogled je osupnil vse, tudi vsega vajene forenzike.

O domnevnih pobojih v Hudi jami so dotlej obstajala le posamična pričevanja. Eno takšnih je bilo tudi pričanje voznika tovornjaka, ki je Pučnikovi preiskovalni komisiji potrdil, da je junija 1945 sodeloval pri prevozu domobrancev iz taborišča Teharje v rudnik Laško, kjer so jih postrelili. Izpovedal je, da je nekaj tovornjakov ponoči en teden prevažalo ujetnike, dokler ni slišal, da je jama polna. Grob izračun pove, da so morali tako prepeljati okoli 2500 ujetnikov.

Komisiji vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je leta 2008 uspelo pridobiti potrebna dovoljenja za preiskavo Rova sv. Barbare. Konec julija so delavci rudnika podrli prvo pregrado, za katero pa je bil rov do vrha napolnjen z jalovino. Tega niso pričakovali, zato so se nadaljnja dela zavlekla. Kar 71 dni so potrebovali delavci, da so prebili vseh enajst pregrad iz opeke in armiranega betona in odstranili nasutja iz gline ali drugega materiala, preden so prišli do dveh prezračevalnih jaškov, v katerih so pričakovali, da se nahajajo posmrtni ostanki. Za jaškoma pa se jim je odprl pogled na del rova, napolnjen z mumificiranimi trupli. »Sam sem že marsikaj videl, toda ta pogled človeka presune in ga ne pusti ravnodušnega,« je tedaj povedal Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani.

V jašku je 2500 trupel

Kasnejša odkopavanja so potrdila, da so trupla le v enem jašku. Forenziki, ki so opravili sondažni izkop posmrtnih ostankov, so v globini petih metrov dvignili 346 skeletov. Zato so ocenili, da je v jašku, ki je po ohranjenih načrtih globok 45 metrov, okoli 2500 trupel. Pri večini žrtev, večinoma moških, nekaj pa tudi žensk, so odkrili strelne poškodbe glave in drugih delov telesa. V nekaterih primerih so bile tudi tope poškodbe glave. Zato domnevajo, da so bile žrtve lahko pobite nad samim jaškom ali v njegovi bližini ter zmetane vanj ali pa so bile vržene v jašek še žive.

Tomaž Zupanc z inštituta za sodno medicino, ki je vodil preiskavo, v sklepu poročila ugotavlja, da bi bilo treba delo v jašku dokončati, saj »k takšnemu razmisleku ne vodijo le strokovni razlogi, ampak tudi etični in pietetni motivi«.

Kljub temu se je preiskava – po dolgih mesecih prekinitev in raznih birokratskih zapletih – končala v začetku julija 2010. Na podlagi vseh opravljenih kriminalističnih in izvedenskih opravil v rudniku je tedaj okrožni državni tožilec ministrstvu za delo sporočil, da so dela v rudniku končana, in mu je zato predlagal, naj poskrbi za varstvo vojnega grobišča in ustrezen pokop. Ministrstvo je nato izbralo izvajalca za gradnjo kostnice v rovu, kamor so prenesli najdene in izkopane posmrtne ostanke trupel. Odločitev je sprejela vlada brez soglasja komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Na predlog Mitje Ferenca so se zavzeli za izkop vseh žrtev in pokop v skupinskem grobu pred Rovom svete Barbare.

Likvidatorji iz Ozne

Vzporedno s forenzičnimi opravili je potekalo tudi zbiranje informacij in iskanje še živih prič in morebitnih še živih oseb, ki bi jim bilo mogoče dokazati udeležbo ali storilstvo kaznivega dejanja vojnega hudodelstva. Kriminalisti so do decembra 2010 opravili 139 informativnih razgovorov. Niti ena od oseb ni z izjavo dovolj neposredno obremenila niti ene od še živih oseb. Dokumentov, ki bi dokazovali neposredno odgovornost, še niso našli. Nekaj domnevnih storilcev je že pokojnih.

Na tej podlagi je ugotovljeno, da so pri delu poboja sodelovali pripadniki 1. bataljona 3. brigade Knoja. Nadzor nad njimi pa so izvajali pripadniki slovenske Ozne. Na podlagi dokumentov je bilo ugotovljeno, da je imela Ozna natančna navodila za likvidacijo nasprotnikov. V Hudi jami je del žrtev tudi iz množice zajetih neslovenskih beguncev, predvsem Hrvatov. Poleg zapornikov iz Teharij naj bi bili tja prepeljani tudi ujetniki iz celjskega Starega piskra, ugotavlja kriminalist Pavel Jamnik.

Letos sanacija jaškov

Zaradi odločbe rudarske inšpekcije, ki je pred časom že prekinila dela v rudniku zaradi nevarnosti, je ministrstvo za letos načrtovalo še sanacijo jaškov, kjer so bila izvedena izkopavanja. Predvideno je zasutje drugega jaška, kjer niso našli žrtev, v prvem jašku pa je treba zavarovati lesene podpore, da se zaradi gnitja ne bi zrušile. Za ta poseg so na ministrstvu načrtovali več kot 100.000 evrov. Opozarjajo pa, da to ne bo zadoščalo. Gregor Ivanušič še dodaja, da nadaljnja izkopavanja niso predvidena, čeprav odločitev niti ni v njihovi pristojnosti.

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pa priporoča novi vladi, naj se nadaljujejo dela v Rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Pripraviti je treba projekt za prekop vseh žrtev in razglasiti rov za kulturni spomenik državnega pomena. Začnejo naj se postopki za ureditev lastniških razmerij in priprave za odprtje spomenika za javnost. Prav tako je treba pripraviti več različic rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev, je zapisal Jože Dežman.