V čedalje težjem finančnem stanju
Generalni direktor RTV Slovenija v rebalans programsko-produkcijskega in tudi finančnega načrta.
Odpri galerijo
Programski svet se še ni prebil skozi celotni dnevni red. Sejo bodo nadaljevali čez teden dni, ko bodo med drugim odločali tudi o predlaganem dodatku generalnemu direktorju. FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – Seja 29-članskega programskega sveta, kjer je mandat nastopilo sedem novih svetnikov, z izjemo izvolitve novega podpredsednika programskega sveta – to je postal Matjaž Juhart – še ni prinesla kadrovskih premikov. Jih je pa nakazala. Slišati je bilo sicer pohvale delovanja javne radiotelevizije v času epidemije, a tudi več ostrih kritik zaradi domnevno pristranskega poročanja. »Kriza vodenja je še hujša, kot je bila pred štirimi leti,« je povedal Slavko Kmetič, novi-stari programski svetnik iz kroga SDS.
Generalnega direktorja Igorja Kadunca pa je več programskih svetnikov opozorilo tudi na čedalje slabši finančni položaj RTV Slovenija, a ne le zaradi izpada prihodkov zaradi epidemije novega koronavirusa. Tako je bilo slišati, da stroški dela še vedno naraščajo, kljub temu, da se javna radiotelevizija financira po dvanajstinah – finančni načrt za letos namreč ni bil sprejet – pa da sprejema neupravičene investicije. »Finančne razmere se niso popravile in še vedno se izkazuje šest milijonov minusa,« je opozorila Petra Ložar, programska svetnica iz kroga SMC.
Za zdaj z likvidnostjo RTV Slovenija po besedah generalnega direktorja nima težav, a bi se te lahko pojavile jeseni, še posebej, če bo takrat sledil drugi val epidemije. Takrat bi bila lahko na mizi tako možnost najetja kredita ali prodaje delnic, ki jih ima v lasti nacionalna RTV. »Seveda se postavlja vprašanje, kakšen bo potem poslovni rezultat konec leta. Natančnega odgovora v tem trenutku še ne moremo dati, ker je spremenljivk preveč,« je pojasnjeval Kadunc in navedel, da naj bi se po njegovih ocenah skupni predvideni prihodki za celo leto glede na načrt znižali za od štiri do 4,5 milijona evrov. Vodstvo hiše je tako napovedalo rebalans programsko-produkcijskega načrta kot tudi finančnega načrta, ki bo predvidoma pripravljen do 10. julija.
Do takrat bi lahko bilo tudi bolj jasno, kakšne načrte ima z RTV Slovenija vlada Janeza Janše, ki je doslej že večkrat ostro napadel delovanje javnega zavoda. »Očitno je vas preveč in ste predobro plačani,« je med drugim zapisal v čivku predsednik vlade na kritike na lastno zviševanje plač.
Na ministrstvu za kulturo doslej namreč na naša vprašanja o morebitni prenovi zakona o RTV in višini RTV-prispevka niso konkretno odgovarjali. Je pa vlada pobudo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, da bi za polovico znižali RTV-prispevek – o tem je po naših informacijah govorila tudi koalicija v državnem zboru – odgovorila, da bi takšno znižanje pomenilo »de facto« ukinitev javne službe, ki jo mora RTV Slovenija izvajati v obsegu, kot ga določa zakon o RTV. Iz nadaljevanja odgovora, da si bo vlada prizadevala oblikovati pravne podlage za učinkovito izvajanje moderne, digitalni dobi prilagojene javne službe na področju medijev, pri tem pa upoštevala legitimne interese in pričakovanja državljank in državljanov ter vseh ostalih prebivalcev Republike Slovenije, pa je mogoče za zdaj le špekulirati, ali oziroma na kakšen način se bo tega lotila.
Tudi vodstvo RTV Slovenija je ministrstvo za kulturo že prosilo za pogovor o možnih rešitvah za ustrezno financiranje javnega servisa.
Generalnega direktorja Igorja Kadunca pa je več programskih svetnikov opozorilo tudi na čedalje slabši finančni položaj RTV Slovenija, a ne le zaradi izpada prihodkov zaradi epidemije novega koronavirusa. Tako je bilo slišati, da stroški dela še vedno naraščajo, kljub temu, da se javna radiotelevizija financira po dvanajstinah – finančni načrt za letos namreč ni bil sprejet – pa da sprejema neupravičene investicije. »Finančne razmere se niso popravile in še vedno se izkazuje šest milijonov minusa,« je opozorila Petra Ložar, programska svetnica iz kroga SMC.
Za zdaj z likvidnostjo RTV Slovenija po besedah generalnega direktorja nima težav, a bi se te lahko pojavile jeseni, še posebej, če bo takrat sledil drugi val epidemije. Takrat bi bila lahko na mizi tako možnost najetja kredita ali prodaje delnic, ki jih ima v lasti nacionalna RTV. »Seveda se postavlja vprašanje, kakšen bo potem poslovni rezultat konec leta. Natančnega odgovora v tem trenutku še ne moremo dati, ker je spremenljivk preveč,« je pojasnjeval Kadunc in navedel, da naj bi se po njegovih ocenah skupni predvideni prihodki za celo leto glede na načrt znižali za od štiri do 4,5 milijona evrov. Vodstvo hiše je tako napovedalo rebalans programsko-produkcijskega načrta kot tudi finančnega načrta, ki bo predvidoma pripravljen do 10. julija.
Kakšne načrte ima vlada z RTV Slovenija?
Do takrat bi lahko bilo tudi bolj jasno, kakšne načrte ima z RTV Slovenija vlada Janeza Janše, ki je doslej že večkrat ostro napadel delovanje javnega zavoda. »Očitno je vas preveč in ste predobro plačani,« je med drugim zapisal v čivku predsednik vlade na kritike na lastno zviševanje plač.
Na ministrstvu za kulturo doslej namreč na naša vprašanja o morebitni prenovi zakona o RTV in višini RTV-prispevka niso konkretno odgovarjali. Je pa vlada pobudo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, da bi za polovico znižali RTV-prispevek – o tem je po naših informacijah govorila tudi koalicija v državnem zboru – odgovorila, da bi takšno znižanje pomenilo »de facto« ukinitev javne službe, ki jo mora RTV Slovenija izvajati v obsegu, kot ga določa zakon o RTV. Iz nadaljevanja odgovora, da si bo vlada prizadevala oblikovati pravne podlage za učinkovito izvajanje moderne, digitalni dobi prilagojene javne službe na področju medijev, pri tem pa upoštevala legitimne interese in pričakovanja državljank in državljanov ter vseh ostalih prebivalcev Republike Slovenije, pa je mogoče za zdaj le špekulirati, ali oziroma na kakšen način se bo tega lotila.
Tudi vodstvo RTV Slovenija je ministrstvo za kulturo že prosilo za pogovor o možnih rešitvah za ustrezno financiranje javnega servisa.
