V Cukrarni začeli s prvimi gradbenimi posegi
V dotrajani rafineriji sladkorja bo predvidoma do leta 2021 zaživela galerija. V njej že obljubljajo razstave svetovno znanih umetnikov.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Nekdanja rafinerija sladkorja v Ljubljani je vendarle dočakala začetek prenove. Gradbinci družbe Strabag so območje dotrajane Cukrarne ogradili že pred dnevi, danes pa so začeli s prvimi gradbenimi posegi. V njej želi Mestna občina Ljubljana (Mol) urediti sodobni galerijski prostor, ki bo predvidoma zaživel leta 2021.
Sodobni galerijski prostor bi po prepričanju občine popestril ponudbo na področju vizualne in likovne umetnosti ter rešil dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani. Galerijo Cukrarna bo upravljal Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML).
Kot je na današnjem dogodku ob začetku gradbenih del dejal direktor MGML Blaž Peršin, se je na prenovo Cukrarne dolgo čakalo, ta degradiran prostor ob Ljubljanici na robu središča mesta pa da je bil več kot dve desetletji prepuščen nemilosti časa. Pri projektu, ki ga brez Mola sploh ne bi bilo, so po njegovih besedah sodelovali številni, prenova se začenja ob pomoči ministrstva za okolje in prostor ter z evropskimi kohezijskimi sredstvi.
Občina bo za celovito prenovo in ureditev galerije v Cukrarni Strabagu plačala 21,5 milijona evrov. Mol je s sklepom vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o sofinanciranju prenove pridobila 13,47 milijona evrov, od tega je 10,7 milijona z naslova evropskega sklada za regionalni razvoj, 2,7 milijona evrov pa bo prispevala država.
Na lastno vprašanje, zakaj Galerija Cukrarna, je Peršin odgovoril: »Ker v Ljubljani ni prostora za večje razstave in večje projekte sodobne in likovne umetnosti, ki ga bo ta prostor ponujal.« Ta prostor bo po njegovih navedbah tudi polje združevanja, srečevanja, novih idej in trajnostnega razvoja, ki bo mestu podelil tudi mednarodno noto.
Iz stavbe, ki so jo zaznamovali ljudje pred svojim časom in so bili nerazumljeni v svoji veličini, a so pomembno zaznamovali slovenski narod, bo zrasla galerija svetovnih razsežnosti. Tam si bodo obiskovalci po besedah komercialne direktorice družbe Strabag Lidije Žagar lahko ogledali dela svetovnih umetnikov, »ki tudi v večini niso bili razumljeni v svojem času, danes pa vrednosti njihovih del dosegajo nam nerazumljive višine«.
Galerija Cukrarna bo zrasla na robu središča mesta, a vizija je, kot je dejal ljubljanski župan Zoran Janković, da bo to območje postalo del mestnega središča. Razširili bodo peš cono, že danes pa so pod Fabianijevim mostom odprli tudi skate park, s katerim oživljajo celotno podmostje, od Cukrarne do kolesarske brvi.
Ko bo pravnomočnih še drugih pet lastninskih tožb proti uporabnikom nekdanje tovarne koles na Trubarjevi, pa se bo začela tudi prenova Roga. Obe stavbi, ki sta bili doslej Sloveniji v posmeh, bosta s prenovo v ponos vsakemu Ljubljančanu in Slovencu, je napovedal župan.
Kot je za STA pojasnila vodja službe za razvojne projekte in investicije na Molu Meta Gabron, predvidevajo, da bo gradnja potekala do leta 2021. Po njenih besedah gre za zahtevno gradnjo, v prvih dveh letih naj bi se ukvarjali predvsem z gradbeno-tehničnimi posegi, kot je izčiščenje samega volumna stavbe, zadnje leto sledita postavitev vseh potrebnih odrskih in razstavnih tehnik ter montaža opreme, specifične za izvedbo razstav na najvišji ravni.
Sodobni galerijski prostor bi po prepričanju občine popestril ponudbo na področju vizualne in likovne umetnosti ter rešil dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani. Galerijo Cukrarna bo upravljal Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML).
Preberite še:
Kaj bo po prenovi ostalo od propadajoče Cukrarne
Prenova Cukrarne: Od tovarne sladkorja do tovarne kulture
Kaj bo po prenovi ostalo od propadajoče Cukrarne
Prenova Cukrarne: Od tovarne sladkorja do tovarne kulture
Prenova ob pomoči evropskih kohezijskih sredstev
Kot je na današnjem dogodku ob začetku gradbenih del dejal direktor MGML Blaž Peršin, se je na prenovo Cukrarne dolgo čakalo, ta degradiran prostor ob Ljubljanici na robu središča mesta pa da je bil več kot dve desetletji prepuščen nemilosti časa. Pri projektu, ki ga brez Mola sploh ne bi bilo, so po njegovih besedah sodelovali številni, prenova se začenja ob pomoči ministrstva za okolje in prostor ter z evropskimi kohezijskimi sredstvi.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljanska občina bo odštela 21,5 milijona evrov
Občina bo za celovito prenovo in ureditev galerije v Cukrarni Strabagu plačala 21,5 milijona evrov. Mol je s sklepom vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o sofinanciranju prenove pridobila 13,47 milijona evrov, od tega je 10,7 milijona z naslova evropskega sklada za regionalni razvoj, 2,7 milijona evrov pa bo prispevala država.
Na lastno vprašanje, zakaj Galerija Cukrarna, je Peršin odgovoril: »Ker v Ljubljani ni prostora za večje razstave in večje projekte sodobne in likovne umetnosti, ki ga bo ta prostor ponujal.« Ta prostor bo po njegovih navedbah tudi polje združevanja, srečevanja, novih idej in trajnostnega razvoja, ki bo mestu podelil tudi mednarodno noto.
Iz stavbe, ki so jo zaznamovali ljudje pred svojim časom in so bili nerazumljeni v svoji veličini, a so pomembno zaznamovali slovenski narod, bo zrasla galerija svetovnih razsežnosti. Tam si bodo obiskovalci po besedah komercialne direktorice družbe Strabag Lidije Žagar lahko ogledali dela svetovnih umetnikov, »ki tudi v večini niso bili razumljeni v svojem času, danes pa vrednosti njihovih del dosegajo nam nerazumljive višine«.
Galerija Cukrarna bo zrasla na robu središča mesta, a vizija je, kot je dejal ljubljanski župan Zoran Janković, da bo to območje postalo del mestnega središča. Razširili bodo peš cono, že danes pa so pod Fabianijevim mostom odprli tudi skate park, s katerim oživljajo celotno podmostje, od Cukrarne do kolesarske brvi.
Predsednik uprave podjetja Strabag Thomas Birtel. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Napovedana tudi prenova Roga
Ko bo pravnomočnih še drugih pet lastninskih tožb proti uporabnikom nekdanje tovarne koles na Trubarjevi, pa se bo začela tudi prenova Roga. Obe stavbi, ki sta bili doslej Sloveniji v posmeh, bosta s prenovo v ponos vsakemu Ljubljančanu in Slovencu, je napovedal župan.
Kot je za STA pojasnila vodja službe za razvojne projekte in investicije na Molu Meta Gabron, predvidevajo, da bo gradnja potekala do leta 2021. Po njenih besedah gre za zahtevno gradnjo, v prvih dveh letih naj bi se ukvarjali predvsem z gradbeno-tehničnimi posegi, kot je izčiščenje samega volumna stavbe, zadnje leto sledita postavitev vseh potrebnih odrskih in razstavnih tehnik ter montaža opreme, specifične za izvedbo razstav na najvišji ravni.
