Tonin: Naredili smo napako, da smo Hrvaško spustili v EU
Za zaprtimi vrati je potekala žgoča razprava o prisluškovanju v arbitražnem postopku ter o poskusih vplivanja hrvaške vlade na POP TV.
Odpri galerijo
Matej Tonin FOTO: Blaž Samec/Delo
Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je nekaj ur za zaprtimi vrati razpravljala o prisluhih v arbitražnem postopku ter o poskusih vplivanja hrvaške vlade na POP TV, naj ne objavi zgodbe o tem.
Pri arbitraži je šlo za velike vložke, za pomembno stvar za obe državi. Jasno je, da arbitraža ni bila v interesu hrvaške, saj argumenti niso bili na njeni strani, je po zaprti seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povedal predsednik komisije Matej Tonin, ki meni, da mora Slovenija okrepiti svojo protiobveščevalno dejavnost.
»Jasno je, da hrvaška obveščevalna služba dela zelo intenzivno in nadzira tudi mednarodne komunikacijske linije. Slovenski politiki, mnenjski voditelji in novinarji smo na seznamu za prisluhe, kar ne bi smelo biti preveliko presenečenje,« je povedal Tonin in poudaril, da se hrvaški vladi ne more verjeti na besedo, saj da štejejo samo dejanja. »Bila je napaka, da smo Hrvaško spustili v EU, saj bi morali najprej razrešiti obmejni spor. To naj nam bo v poduk.«
Zakaj Simona Drenik, ki je vedela za obstoj velike verjetnosti za prisluškovanje, ni sprejela predloga Sove za varnostne ukrepe, enako ministrstvo za zunanje zadeve, se sprašuje Tonin. Če je šlo za malomarno delo, se upravičeno pričakuje, da bodo ljudje odgovarjali.
Kot je še povedal Tonin, se bo Sova sestala tudi s policijo, kjer bodo iskali možnosti za kazensko pravne elemente, da bi proti Ivanu Tolju in njegovim somišljenikom tudi kazensko ukrepali.
Po njegovem mnenju je edina pot, da »najdemo način, da odločitev arbitražnega sodišča spravimo v življenje in ta konflikt zapremo«.
Razprava je bila sicer žgoča, je nakazal Matjaž Nemec (SD), ki je vmes zapustil sejo komisije, da se je lahko udeležil seje odbora DZ za zunanjo politiko, katerega predsednik je.
Pri tem je novinarjem namignil, da prisluškovanja iz afere, ki jih obravnavajo »črno na belem«, nakazujejo, kateri so centri moči na Hrvaškem. »Na podlagi slišanega – več pa o tem ne smem povedati – lahko zatrdim, da na Hrvaškem ni politika tista, ki vodi politike, ampak nekdo drug v ozadju. In to je iz teh prisluhov jasno razvidno. Torej niso ministri tisti, ki vodijo igro na Hrvaškem,« je odgovoril Nemec na vprašanje, kako komentira odziv hrvaške vlade, da informacije o prisluškovanju in poskusih vplivanja na POP TV ne držijo.
Kdo konkretno pa naj bi potem »vodil hrvaško politiko«, Nemec ni hotel povedati. »Ne morem komentirati, je pa to razvidno iz zapiskov in prisluškovanj,« je dejal.
»Za celotno regijo gre. Moramo biti previdni pri dajanju izjav, ampak mislim, da se pri tem prisluškovanju lepo vidi neposreden vpliv na dogajanje v vsaj treh državah – v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem,« je še dodal poslanec.
Tonin: Slovenija mora okrepiti svojo protiobveščevalno dejavnost
Pri arbitraži je šlo za velike vložke, za pomembno stvar za obe državi. Jasno je, da arbitraža ni bila v interesu hrvaške, saj argumenti niso bili na njeni strani, je po zaprti seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povedal predsednik komisije Matej Tonin, ki meni, da mora Slovenija okrepiti svojo protiobveščevalno dejavnost.
»Jasno je, da hrvaška obveščevalna služba dela zelo intenzivno in nadzira tudi mednarodne komunikacijske linije. Slovenski politiki, mnenjski voditelji in novinarji smo na seznamu za prisluhe, kar ne bi smelo biti preveliko presenečenje,« je povedal Tonin in poudaril, da se hrvaški vladi ne more verjeti na besedo, saj da štejejo samo dejanja. »Bila je napaka, da smo Hrvaško spustili v EU, saj bi morali najprej razrešiti obmejni spor. To naj nam bo v poduk.«
Zakaj Simona Drenik, ki je vedela za obstoj velike verjetnosti za prisluškovanje, ni sprejela predloga Sove za varnostne ukrepe, enako ministrstvo za zunanje zadeve, se sprašuje Tonin. Če je šlo za malomarno delo, se upravičeno pričakuje, da bodo ljudje odgovarjali.
Kot je še povedal Tonin, se bo Sova sestala tudi s policijo, kjer bodo iskali možnosti za kazensko pravne elemente, da bi proti Ivanu Tolju in njegovim somišljenikom tudi kazensko ukrepali.
Po njegovem mnenju je edina pot, da »najdemo način, da odločitev arbitražnega sodišča spravimo v življenje in ta konflikt zapremo«.
Po poročanju Siola naj bi bil tuji poslovnež, ujet v prisluhih s hrvaškim lobistom Ivanom Toljem, ki je v imenu hrvaške vlade želel preprečiti objavo novinarskega prispevka o arbitraža na POP TV, Ludo Bammens, direktor ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo.
Kot razkrivajo, gre za sklad, ki je bil do lani večinski lastnik medijske skupine United Group, lastnika hrvaške televizijske postaje Nova TV in balkanske televizijske mreže N1. Leta 2017 sta KKR in United Group želela kupiti tudi slovensko medijsko hišo Proplus, ki ima v lasti televizijski postaji POP TV in Kanal A, a za to nista dobila soglasja.
Kot razkrivajo, gre za sklad, ki je bil do lani večinski lastnik medijske skupine United Group, lastnika hrvaške televizijske postaje Nova TV in balkanske televizijske mreže N1. Leta 2017 sta KKR in United Group želela kupiti tudi slovensko medijsko hišo Proplus, ki ima v lasti televizijski postaji POP TV in Kanal A, a za to nista dobila soglasja.
Razprava je bila sicer žgoča, je nakazal Matjaž Nemec (SD), ki je vmes zapustil sejo komisije, da se je lahko udeležil seje odbora DZ za zunanjo politiko, katerega predsednik je.
Pri tem je novinarjem namignil, da prisluškovanja iz afere, ki jih obravnavajo »črno na belem«, nakazujejo, kateri so centri moči na Hrvaškem. »Na podlagi slišanega – več pa o tem ne smem povedati – lahko zatrdim, da na Hrvaškem ni politika tista, ki vodi politike, ampak nekdo drug v ozadju. In to je iz teh prisluhov jasno razvidno. Torej niso ministri tisti, ki vodijo igro na Hrvaškem,« je odgovoril Nemec na vprašanje, kako komentira odziv hrvaške vlade, da informacije o prisluškovanju in poskusih vplivanja na POP TV ne držijo.
Kdo konkretno pa naj bi potem »vodil hrvaško politiko«, Nemec ni hotel povedati. »Ne morem komentirati, je pa to razvidno iz zapiskov in prisluškovanj,« je dejal.
»Za celotno regijo gre. Moramo biti previdni pri dajanju izjav, ampak mislim, da se pri tem prisluškovanju lepo vidi neposreden vpliv na dogajanje v vsaj treh državah – v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem,« je še dodal poslanec.
