Tiskane izdaje
Dolgo obdobjelepega vremena brez padavin je naredilo slovenske hribe in gore precej bolj mamljive za ta letni čas, zato na Planinski zvezi Slovenije (PZS) opažajo povečan obisk tudi v višjih legah, gorski reševalci pa preštevajo več nesreč. Zato svarijo, da se za odhod v hribe ni dobro odločiti le na podlagi ogleda lepih fotografij na družabnih omrežjih.
»Razmere v gorah so v teh dneh čudovite, vendar zahtevne, vrhovi pa so zaradi lepega vremena kar precej obiskani,« pravi Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, ki je zadovoljen, da planinci končno v vse večjem številu upoštevajo nasvete o obvezni uporabi zimske opreme in opozorila, da visokogorje tudi v takšnih razmerah, ko je bilo zaradi inverzije topleje kot v dolinah, skriva svoje pasti. »Le redke videvamo neopremljene, ljudje pa se večinoma ne podajajo tja, kamor se ne bi smeli,« pravi. Visokogorje nad 2000 metri je pobeljeno, ponekod pa tudi severna pobočja sredogorja. Tja se brez derez, cepina in čelade ne bi smeli odpravljati, prav tako je priporočljiv lavinski trojček žolna, sonda in aluminijasta lopata. Predvsem pa zvrhana mera previdnosti.
Vsak naj sam presodi
Na planinski zvezi obenem opozarjajo, da naj obiskovalce gora ne zavedejo objave in lepe fotografije na družabnih omrežjih. Pojasnjujejo, da ob tem ni vedno jasno, kdo se skriva za objavo oziroma kakšne so njegove izkušnje in znanje. »Bojim se, da se marsikdo odloči za turo tudi na podlagi takšnih objav, ki zelo pogosto krožijo na spletu. Včasih bi jih našli zgolj z branjem vodnikov, danes pa jih dobimo z vsakdanjim brskanjem. Vendar takšne objave lahko zelo zavedejo, zato se več ljudi ujame v past. Upam pa, da je ta trend zgolj prehoden,« je povedal.
Šarkezi priznava, da je bilo zadnje čase zaradi številnih opozoril planincem tudi precej negodovanja, da vse obiskovalce gora mečejo v en koš. »Vsak naj sam presodi, v kakšen koš spada. Vsak naj razmisli, kam se podaja. Naš cilj je, da je nesreč manj, žal pa jih ni.«
Tudi za gorske reševalce ponekod prenevarno
Nesreč je približno desetino več, ugotavljajo v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), kar je primerljivo z rastjo na letni ravni. Letos so gorski reševalci posredovali že 477-krat in našteli že 22 smrtnih žrtev med gorniki ter 65 težje poškodovanih. »Pogled v gore je v zadnjem mesecu zelo idiličen. Toda razmere so v tem času nenormalne, zato imamo več posredovanj. Tudi nekaj naših reševalcev se je poškodovalo,« je dejal predsednik zveze Igor Potočnik. Največja nevarnost je led, opozarja, zato so se skoraj vse nesreče zgodile zaradi zdrsa: »Na skalovju se delajo ledene glazure, kjer niti dereze ne pomagajo. Vsak zdrs v teh razmerah pa povzroči težke poškodbe.«
V dneh po novem letu vremenoslovci napovedujejo spremembo vremena s padavinami. Na poledenelih pobočjih bo že ob minimalni snežni odeji nevarnost plazov veliko večja, opozarja Potočnik.
