Hrvaška napihuje cene v turizmu
Seriji rekordnih turističnih sezon na Hrvaškem ni videti konca, velikemu povpraševanju sledijo visoke cene.
Odpri galerijo
Razmere na navtičnem trgu kažejo tudi možnosti za najem plovil. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Dopust na hrvaški obali bo letos spet dražji kot lani. Desetodstotni sezonski dvig že tako dragih cestnin, sezonske podražitve trajektov, tudi do petkratno zvišanje taks za lastnike čolnov, dražji hoteli in gostinska ponudba so le nekatere od številnih podražitev.
Vstopnina v nacionalni park Plitvice se je letos že podražila s 180 na 250 kun (34 evrov), podobne podražitve in druge omejitve so napovedane tudi za vstop v druge med turisti priljubljene nacionalne parke ob hrvaški obali. Ker Hrvaška spada med bolj priljubljene destinacije milijonov evropskih navtičnih turistov, je pravi vihar povzročilo zvišanje cen privezov v hrvaških marinah. Zaradi podražitev privezov in drugih pristojbin se lastniki plovil že ozirajo po dopustu v drugih sredozemskih državah.
Navtična industrija je še eden od pokazateljev, da je gospodarska kriza preteklost. Lani je v Evropi delovalo 32.000 navtičnih družb s 300.000 zaposlenimi, pojasnjuje Jure Korenc, oče portoroškega navtičnega sejma Internautica. Evropska navtična industrija obrne od 20 do 23 milijard evrov prihodkov na leto.
Na letošnji Internautici med 17. in 20. majem Korenc pričakuje številne goste. V ospredju bodo energetsko učinkovita plovila in ekološki projekti. Med dogodki pa bo izstopala akcija proti plastiki v morju.
Hrvaška bo letošnjo navtično turistično sezono zabelila s kar nekaj podražitvami. Največ prahu je dvignilo do petkratno zvišanje turističnih taks za lastnike čolnov. »Gre za polnjenje proračuna, ki bo navtike jezilo samo na začetku sezone,« pravijo poznavalci.
V hrvaškem navtičnem turizmu vrgli cenovno sidro
Upravljavci slovenskih marin pa ne opažajo, da bi se zaradi tega jahte vračale v slovenske marine. V Hrvaškem turističnem združenju (HTZ), kjer je direktor glavnega urada Kristijan Staničić (nekaj časa je bil celo predsednik uprave Hotelov Bernardin), in na ministrstvu za turizem, ki ga vodi minister Gari Cappelli, smo si od 6. aprila zaman prizadevali za podatke o hrvaški navtični strategiji. Za to nam je pomagal dober poznavalec morja in navtike, urednik hrvaške revije More Magazin Braslav Karlić. Hrvaški turizem je lani dosegel zgodovinske rekorde. Imeli so 18,5 milijona prihodov (plus 13 odstotkov) in 102 milijona prenočitev, to je 12 odstotkov več v primerjavi z letom prej in več kot devetkrat več kot v Sloveniji. Veliki preobrat se je zgodil tudi v navtičnem turizmu, kjer so izračunali, da so v enajstih letih (od leta 2006, pred krizo) lani našteli 27 odstotkov več plovil in 50 odstotkov več navtičnih turistov.
Hrvaška se približuje milijardi iz navtičnega turizma
Doživetje na jadrnici med dalmatinskimi otoki je paradni konj hrvaške turistične ponudbe. Na hrvaški obali imajo 139 pristanišč, od tega 71 marin, v njih pa 17.400 privezov. Samo s prodajo privezov so marine lani ustvarile malo več kot sto milijonov evrov prihodkov. Na Hrvaškem je leta 2017 delovalo 879 podjetij, ki so se ukvarjala z oddajo plovil. Ta podjetja so oddajala 4108 plovil pod hrvaško zastavo, 592 plovil pod evropsko in 66 jaht pod zastavo tretjih držav. Skupaj so (uradno) sklenili 75.884 poslov o najemu plovil, na njih pa je bilo 479.000 gostov. Če je vsak gost za najem plovila, bivanje in drugo na Hrvaškem odštel najmanj 800 evrov, pomeni, da je samo čarterska navtična industrija prispevala za okoli 400 milijonov evrov prihodkov. Poleg tega je lani na Hrvaško iz drugih držav priplulo še 18.211 tujih jadrnic in motornih čolnov ter ladij, po morju in po kopnem (in tudi tistih krajših od pet metrov) je prišlo skupaj 65.000 plovil na Hrvaško. Braslav Karlić trdi, da je hrvaška navtična industrija lani obrnila za 950 milijonov prihodkov.
Turistična taksa dražja le za lastnike, ne za najemnike
Še pred dobrim desetletjem so hrvaške marine slovele kot cenejše od slovenskih, zdaj pa so razmere zelo drugačne. Marsikatero pristanišče zaračunava dražje priveze celo od naših dveh najdražjih: Marine Portorož in Marine Izola. Seveda je privez samo en del stroškov navtičnega turizma. Že konec lanskega leta je slovenske in druge ljubitelje hrvaškega morja razburila novica o drastičnih podražitvah pavšalne turistične takse za plovila. Hrvaški cenik je veliko bolj dinamičmo zastavljen kot slovenski, kjer lastniki plovil nimajo druge možnosti kot plačilo letnega pavšala takse.
V izolski marini ta pavšal letos za plovila do 10 metrov znaša 92 evrov, za tiste nad 10 metrov dolžine 138 evrov. Hrvati pa so letni pavšal za plovila od devet do 12 metrov dolžine z lanskih 1100 kun zvišali na letošnjih 5800 kun (okoli 785 evrov), petkratno. Lastnik enako dolgega plovila lahko plača le trimesečni pavšal (2900 kun ali 390 evrov), mesečni pavšal (1200 kun ali 162 evrov), 15-dnevni pavšal (700 kun ali 95 evrov) ali osemdnevni pavšal (400 kun ali 55 evrov). Podražitve so visoke predvsem za vse tiste, ki imajo svoja plovila vse leto na Hrvaškem. Do 15 metrov znaša taksa 7700 kun (to je več kot 1000 evrov), za plovila do 20 metrov pa celo 9600 kun (to je 1300 evrov). Te pavšale plačujejo le lastniki plovil, medtem ko za najemnike plovil velja, da plačujejo le običajno turistično takso – osem kun (1,10 evra) na osebo na dan. Toda po ocenah poznavalcev iz Marine Portorož je v hrvaških marinah privezanih več kot 5000 čolnov, ki so last slovenskih državljanov. »Prav nič ne kaže, da bi lastniki barke selili v Slovenijo zaradi višjih cen,« nam je povedal direktor Marine Portorož Sebastjan Selan.
Poleg te takse vsako plovilo plača še tako imenovano »vinjeto«, to je prispevek za varno plovbo, ki ga zaračunavajo glede na moč motorja in dolžino plovila. Ceno vinjete se izračuna s seštevkom dvakratnika števila kilovatov motorja in 30-kratnikom dolžine plovila v kunah. (Če ima motor 50 kilovatov in je plovilo dolgo deset metrov, znaša vinjeta za plovbo v hrvaškem morju 400 kun.)
Še ena rekordna turistična sezona pred vrati
Razmere na navtičnem trgu kažejo tudi možnosti za najem plovil. Tako je za drugi teden julija v Garant Charterju na Punatu 41 čevljev dolga jadrnica Bavaria s tremi kabinami na voljo za 3190 evrov, podobno velike jadrnice v Dalmaciji (stare okoli pet let) ljubljansko podjetje TheSailMaster ponuja za 2300 evrov, nekoliko večja, 43 čevljev dolga, jadrnica Beneteau s štirimi kabinami pa je na grškem otoku Kos dosegljiva že za 2140 evrov. Skiper za en teden vodenja jadrnice povsod zaračunava 1050 evrov, poleg tega, da mu gostje zagotovijo še prehrano.
Toda Braslav Karlić trdi, da bo sezona spet rekordna, saj v čarterski industriji rezervacije kar dežujejo. Število čolnov se na leto povprečno poveča za poldrugi odstotek, hkrati se vsako leto v povprečju daljšajo dolžine novih čolnov. Čarterska industrija vsako leto zaposli do 800 novih plovil, največ 400 pa jih odpišejo. Vsako leto zgradijo od 300 do 400 novih privezov v marinah. Konjunkturo ponazarja tudi pretirana gneča na Visu in Hvaru. Dnevni privez na rivi v Visu je 1250 kun, torej 169 evrov. »To je odločno preveč,« meni Karlić. »Močno podražena turistična taksa je ustvarila veliko promocijsko škodo in se bo dolgoročno najverjetneje znižala. Ampak ne bo pregnala navtičnih gostov. Nekateri bodo odšli, toda prišli bodo drugi,« pravi Braslav Karlić.
Poleg dobrih turističnih napovedi dežujejo tudi informacije o podražitvah v hrvaškem turizmu. Tako bodo od 2. maja dnevne vstopnice na Kamenjak dvakrat dražje, kot so bile lani, saj bodo letos stale 80 kun (skoraj 11 evrov). Domačini iz Medulina bodo za letno vstopnico odšteli 100 kun, domačini iz Pulja pa 300 kun. Za pešce, kolesarje in obiskovalce s čolni bo vstop še naprej brezplačen.
Vstopnina v nacionalni park Plitvice se je letos že podražila s 180 na 250 kun (34 evrov), podobne podražitve in druge omejitve so napovedane tudi za vstop v druge med turisti priljubljene nacionalne parke ob hrvaški obali. Ker Hrvaška spada med bolj priljubljene destinacije milijonov evropskih navtičnih turistov, je pravi vihar povzročilo zvišanje cen privezov v hrvaških marinah. Zaradi podražitev privezov in drugih pristojbin se lastniki plovil že ozirajo po dopustu v drugih sredozemskih državah.
Navtična industrija je še eden od pokazateljev, da je gospodarska kriza preteklost. Lani je v Evropi delovalo 32.000 navtičnih družb s 300.000 zaposlenimi, pojasnjuje Jure Korenc, oče portoroškega navtičnega sejma Internautica. Evropska navtična industrija obrne od 20 do 23 milijard evrov prihodkov na leto.
Na letošnji Internautici med 17. in 20. majem Korenc pričakuje številne goste. V ospredju bodo energetsko učinkovita plovila in ekološki projekti. Med dogodki pa bo izstopala akcija proti plastiki v morju.
Hrvaška bo letošnjo navtično turistično sezono zabelila s kar nekaj podražitvami. Največ prahu je dvignilo do petkratno zvišanje turističnih taks za lastnike čolnov. »Gre za polnjenje proračuna, ki bo navtike jezilo samo na začetku sezone,« pravijo poznavalci.
V hrvaškem navtičnem turizmu vrgli cenovno sidro
Upravljavci slovenskih marin pa ne opažajo, da bi se zaradi tega jahte vračale v slovenske marine. V Hrvaškem turističnem združenju (HTZ), kjer je direktor glavnega urada Kristijan Staničić (nekaj časa je bil celo predsednik uprave Hotelov Bernardin), in na ministrstvu za turizem, ki ga vodi minister Gari Cappelli, smo si od 6. aprila zaman prizadevali za podatke o hrvaški navtični strategiji. Za to nam je pomagal dober poznavalec morja in navtike, urednik hrvaške revije More Magazin Braslav Karlić. Hrvaški turizem je lani dosegel zgodovinske rekorde. Imeli so 18,5 milijona prihodov (plus 13 odstotkov) in 102 milijona prenočitev, to je 12 odstotkov več v primerjavi z letom prej in več kot devetkrat več kot v Sloveniji. Veliki preobrat se je zgodil tudi v navtičnem turizmu, kjer so izračunali, da so v enajstih letih (od leta 2006, pred krizo) lani našteli 27 odstotkov več plovil in 50 odstotkov več navtičnih turistov.
Hrvaška se približuje milijardi iz navtičnega turizma
Doživetje na jadrnici med dalmatinskimi otoki je paradni konj hrvaške turistične ponudbe. Na hrvaški obali imajo 139 pristanišč, od tega 71 marin, v njih pa 17.400 privezov. Samo s prodajo privezov so marine lani ustvarile malo več kot sto milijonov evrov prihodkov. Na Hrvaškem je leta 2017 delovalo 879 podjetij, ki so se ukvarjala z oddajo plovil. Ta podjetja so oddajala 4108 plovil pod hrvaško zastavo, 592 plovil pod evropsko in 66 jaht pod zastavo tretjih držav. Skupaj so (uradno) sklenili 75.884 poslov o najemu plovil, na njih pa je bilo 479.000 gostov. Če je vsak gost za najem plovila, bivanje in drugo na Hrvaškem odštel najmanj 800 evrov, pomeni, da je samo čarterska navtična industrija prispevala za okoli 400 milijonov evrov prihodkov. Poleg tega je lani na Hrvaško iz drugih držav priplulo še 18.211 tujih jadrnic in motornih čolnov ter ladij, po morju in po kopnem (in tudi tistih krajših od pet metrov) je prišlo skupaj 65.000 plovil na Hrvaško. Braslav Karlić trdi, da je hrvaška navtična industrija lani obrnila za 950 milijonov prihodkov.
Turistična taksa
Turistična taksa dražja le za lastnike, ne za najemnike
Še pred dobrim desetletjem so hrvaške marine slovele kot cenejše od slovenskih, zdaj pa so razmere zelo drugačne. Marsikatero pristanišče zaračunava dražje priveze celo od naših dveh najdražjih: Marine Portorož in Marine Izola. Seveda je privez samo en del stroškov navtičnega turizma. Že konec lanskega leta je slovenske in druge ljubitelje hrvaškega morja razburila novica o drastičnih podražitvah pavšalne turistične takse za plovila. Hrvaški cenik je veliko bolj dinamičmo zastavljen kot slovenski, kjer lastniki plovil nimajo druge možnosti kot plačilo letnega pavšala takse.
V izolski marini ta pavšal letos za plovila do 10 metrov znaša 92 evrov, za tiste nad 10 metrov dolžine 138 evrov. Hrvati pa so letni pavšal za plovila od devet do 12 metrov dolžine z lanskih 1100 kun zvišali na letošnjih 5800 kun (okoli 785 evrov), petkratno. Lastnik enako dolgega plovila lahko plača le trimesečni pavšal (2900 kun ali 390 evrov), mesečni pavšal (1200 kun ali 162 evrov), 15-dnevni pavšal (700 kun ali 95 evrov) ali osemdnevni pavšal (400 kun ali 55 evrov). Podražitve so visoke predvsem za vse tiste, ki imajo svoja plovila vse leto na Hrvaškem. Do 15 metrov znaša taksa 7700 kun (to je več kot 1000 evrov), za plovila do 20 metrov pa celo 9600 kun (to je 1300 evrov). Te pavšale plačujejo le lastniki plovil, medtem ko za najemnike plovil velja, da plačujejo le običajno turistično takso – osem kun (1,10 evra) na osebo na dan. Toda po ocenah poznavalcev iz Marine Portorož je v hrvaških marinah privezanih več kot 5000 čolnov, ki so last slovenskih državljanov. »Prav nič ne kaže, da bi lastniki barke selili v Slovenijo zaradi višjih cen,« nam je povedal direktor Marine Portorož Sebastjan Selan.
Poleg te takse vsako plovilo plača še tako imenovano »vinjeto«, to je prispevek za varno plovbo, ki ga zaračunavajo glede na moč motorja in dolžino plovila. Ceno vinjete se izračuna s seštevkom dvakratnika števila kilovatov motorja in 30-kratnikom dolžine plovila v kunah. (Če ima motor 50 kilovatov in je plovilo dolgo deset metrov, znaša vinjeta za plovbo v hrvaškem morju 400 kun.)
Še ena rekordna turistična sezona pred vrati
Razmere na navtičnem trgu kažejo tudi možnosti za najem plovil. Tako je za drugi teden julija v Garant Charterju na Punatu 41 čevljev dolga jadrnica Bavaria s tremi kabinami na voljo za 3190 evrov, podobno velike jadrnice v Dalmaciji (stare okoli pet let) ljubljansko podjetje TheSailMaster ponuja za 2300 evrov, nekoliko večja, 43 čevljev dolga, jadrnica Beneteau s štirimi kabinami pa je na grškem otoku Kos dosegljiva že za 2140 evrov. Skiper za en teden vodenja jadrnice povsod zaračunava 1050 evrov, poleg tega, da mu gostje zagotovijo še prehrano.
Toda Braslav Karlić trdi, da bo sezona spet rekordna, saj v čarterski industriji rezervacije kar dežujejo. Število čolnov se na leto povprečno poveča za poldrugi odstotek, hkrati se vsako leto v povprečju daljšajo dolžine novih čolnov. Čarterska industrija vsako leto zaposli do 800 novih plovil, največ 400 pa jih odpišejo. Vsako leto zgradijo od 300 do 400 novih privezov v marinah. Konjunkturo ponazarja tudi pretirana gneča na Visu in Hvaru. Dnevni privez na rivi v Visu je 1250 kun, torej 169 evrov. »To je odločno preveč,« meni Karlić. »Močno podražena turistična taksa je ustvarila veliko promocijsko škodo in se bo dolgoročno najverjetneje znižala. Ampak ne bo pregnala navtičnih gostov. Nekateri bodo odšli, toda prišli bodo drugi,« pravi Braslav Karlić.
Poleg dobrih turističnih napovedi dežujejo tudi informacije o podražitvah v hrvaškem turizmu. Tako bodo od 2. maja dnevne vstopnice na Kamenjak dvakrat dražje, kot so bile lani, saj bodo letos stale 80 kun (skoraj 11 evrov). Domačini iz Medulina bodo za letno vstopnico odšteli 100 kun, domačini iz Pulja pa 300 kun. Za pešce, kolesarje in obiskovalce s čolni bo vstop še naprej brezplačen.
