V Istri so napovedali boj proti tigrastim komarjem
Nadležne brenčače, ki so lahko zaradi prenosa bolezni tudi nevarni, je mogoče pregnati s preprostimi ukrepi.
Odpri galerijo
Tigrasti komarji so ime dobili po po »tigrastem« črno-belem vzorcu na nožicah in hrbtu. FOTO: Wikipedia
»V Istri smo prvi v Sloveniji, ki smo se odločili za tako akcijo,« je dejal izolski župan Danilo Markočič, ki je napovedal, da so se skupaj s Koprom, Piranom in Ankaranom namenili omejiti nadležne tigraste komarje, ki v toplejšem delu leta grenijo razpoloženje domačinom in turistom. Bistveno za uspeh pri tem pa je, da pri akciji sodelujejo tudi občani.
»Pri omejitvi novega koronavirusa smo pokazali, da skupaj veliko zmoremo. Prav ta virus nas je spodbudil, da ukrepamo tudi glede komarjev, ki niso le nadlega, pač pa so lahko tudi zelo nevarni prenašalci bolezni. Računam, da bodo občani akcijo za zatiranje tigrastih komarjev vzeli resno,« je izpostavil Markočič. V nabiralnike istrskih gospodinjstev bodo v prihodnjih dneh razdelili zloženke z informativno vsebino.
Skupna akcija proti tigrastemu komarju združuje poleg istrskih občin in komunalnih podjetij tudi Univerzo na Primorskem (UP). »Tigrasti komarji, ki izvorno prihajajo iz Azije, kjer živijo pretežno v gozdovih, so se pri nas razširili predvsem v urbanih okoljih,« je pojasnila dr. Katja Kalan z oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko naravoslovje in informacijske vede tehnologije (UP Famnit).
Tigrasti komarji se lahko razmnožujejo v posodah in predmetih, kjer je izjemno malo vode. Med zelo pogostimi gojišči so avtomobilske pnevmatike, podstavki cvetličnih lončkov in korit, vaze (denimo na pokopališčih), pa tudi zalivalke za rože, posode za napajanje živali, pločevinke, plastična vedra in sodi. Leglo komarjevih ličnik pa so poleg tega še zunanje kadi, bazeni, kanalizacijski jaški, neočiščeni žlebovi streh ter razni zapuščeni predmeti, kjer se lahko zadržuje voda.
Razvojni krog komarjev, ki poteka od jajčeca, ličinke in bube do odraslega osebka, v spomladanskem in jesenske času traja od 15 do 20 dni, poleti pa le šest do osem dni. Odrasli komarji so aktivni podnevi, in sicer zjutraj in dopoldan, v času največje dnevne vročine pa se skrivajo v senčnih in vlažnih okoljih, denimo v visoki travi in grmovju, pa tudi v senci stavb.
Čeprav je bilo v Evropi zelo malo takih primerov, so tigrasti komarji nevarni zaradi prenosa hudih nalezljivih bolezni kot so denga, čikungunja in virus Zahodnega Nila. Kalanova je ob tem dodala, da sicer ne morejo prenašati novega koronavirusa.
Občinske komunale bodo ob prej omenjenih preventivnih ukrepih v fontanah in podobnih površinah z vodo na javnih krajih uporabile tudi sredstvo, imenovano aquatain za zatiranje ličink komarjev, ki pa ni biocid in ne obremenjuje okolja. Kot je pojasnila Kalanova, sredstvo na vodni površini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink, pa tudi odlaganje jajčec. Sredstvo sicer živim bitjem ni škodljivo, je zagotovila.
To sredstvo bodo razdelili tudi zasebnikom, in sicer brezplačno. Na občini Izola so v ta namen nabavili 50 litrov sredstva, delili pa ga bodo v količini 50 mililitrov. »Glede na to, da zadostuje le nekaj kapljic – te se po približno mesecu dni razgradijo – bo to zagotovo zadostovalo,« je prepričana sogovornica. Omenjenega sredstva pa ne bodo uporabljali v večjih vodnih površinah, kot so reke, jezera in mlake, kjer so živa bitja, poleg tega so tam za komarje že naravni plenilci. Za tigraste komarje tudi ni značilno, da bi se zadrževali v večjih vodnih površinah (tudi v Aziji se razvijajo predvsem v drevesnih luknjicah).
V izolski občini bodo za zatiranje komarjev porabili 15.000 evrov za nabavo tega sredstva, še enkrat toliko pa bodo vse štiri občine skupaj potrebovale za izvedbo celotne akcije. Po pričakovanjih, in izkušnjah, ki so jih imeli s podobno strategijo na območju Gardskega jezera v Italiji, naj bi na ta način zmanjšali število tigrastih komarjev v okolju za 90 odstotkov. Kot dodaten ukrep za zajezitev komarjev pa je na voljo tudi aplikacija mosquito alert, ki bo kmalu na voljo tudi v slovenskem jeziku, uporabljati pa jo je mogoče že zdaj. Na ta način se lahko občinskim komunalnim podjetjem sporoči, kje se komarji zadržujejo v večjem številu. Prve učinke akcije bodo lahko ocenili že v poletnem času.
»Pri omejitvi novega koronavirusa smo pokazali, da skupaj veliko zmoremo. Prav ta virus nas je spodbudil, da ukrepamo tudi glede komarjev, ki niso le nadlega, pač pa so lahko tudi zelo nevarni prenašalci bolezni. Računam, da bodo občani akcijo za zatiranje tigrastih komarjev vzeli resno,« je izpostavil Markočič. V nabiralnike istrskih gospodinjstev bodo v prihodnjih dneh razdelili zloženke z informativno vsebino.
Skupna akcija proti tigrastemu komarju združuje poleg istrskih občin in komunalnih podjetij tudi Univerzo na Primorskem (UP). »Tigrasti komarji, ki izvorno prihajajo iz Azije, kjer živijo pretežno v gozdovih, so se pri nas razširili predvsem v urbanih okoljih,« je pojasnila dr. Katja Kalan z oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko naravoslovje in informacijske vede tehnologije (UP Famnit).
»Klasična« gojišča tigrastih komarjev
Tigrasti komarji se lahko razmnožujejo v posodah in predmetih, kjer je izjemno malo vode. Med zelo pogostimi gojišči so avtomobilske pnevmatike, podstavki cvetličnih lončkov in korit, vaze (denimo na pokopališčih), pa tudi zalivalke za rože, posode za napajanje živali, pločevinke, plastična vedra in sodi. Leglo komarjevih ličnik pa so poleg tega še zunanje kadi, bazeni, kanalizacijski jaški, neočiščeni žlebovi streh ter razni zapuščeni predmeti, kjer se lahko zadržuje voda.
Razvojni krog komarjev, ki poteka od jajčeca, ličinke in bube do odraslega osebka, v spomladanskem in jesenske času traja od 15 do 20 dni, poleti pa le šest do osem dni. Odrasli komarji so aktivni podnevi, in sicer zjutraj in dopoldan, v času največje dnevne vročine pa se skrivajo v senčnih in vlažnih okoljih, denimo v visoki travi in grmovju, pa tudi v senci stavb.
Čeprav je bilo v Evropi zelo malo takih primerov, so tigrasti komarji nevarni zaradi prenosa hudih nalezljivih bolezni kot so denga, čikungunja in virus Zahodnega Nila. Kalanova je ob tem dodala, da sicer ne morejo prenašati novega koronavirusa.
Brezplačno do sredstva za zatiranje
Občinske komunale bodo ob prej omenjenih preventivnih ukrepih v fontanah in podobnih površinah z vodo na javnih krajih uporabile tudi sredstvo, imenovano aquatain za zatiranje ličink komarjev, ki pa ni biocid in ne obremenjuje okolja. Kot je pojasnila Kalanova, sredstvo na vodni površini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink, pa tudi odlaganje jajčec. Sredstvo sicer živim bitjem ni škodljivo, je zagotovila.
Vode v cvetličnem podstavku je dovolj za razvoj številnih tigrastih komarjev. FOTO: Roman Šipić/Delo
To sredstvo bodo razdelili tudi zasebnikom, in sicer brezplačno. Na občini Izola so v ta namen nabavili 50 litrov sredstva, delili pa ga bodo v količini 50 mililitrov. »Glede na to, da zadostuje le nekaj kapljic – te se po približno mesecu dni razgradijo – bo to zagotovo zadostovalo,« je prepričana sogovornica. Omenjenega sredstva pa ne bodo uporabljali v večjih vodnih površinah, kot so reke, jezera in mlake, kjer so živa bitja, poleg tega so tam za komarje že naravni plenilci. Za tigraste komarje tudi ni značilno, da bi se zadrževali v večjih vodnih površinah (tudi v Aziji se razvijajo predvsem v drevesnih luknjicah).
Pričakovano 90-odstotno izboljšanje
V izolski občini bodo za zatiranje komarjev porabili 15.000 evrov za nabavo tega sredstva, še enkrat toliko pa bodo vse štiri občine skupaj potrebovale za izvedbo celotne akcije. Po pričakovanjih, in izkušnjah, ki so jih imeli s podobno strategijo na območju Gardskega jezera v Italiji, naj bi na ta način zmanjšali število tigrastih komarjev v okolju za 90 odstotkov. Kot dodaten ukrep za zajezitev komarjev pa je na voljo tudi aplikacija mosquito alert, ki bo kmalu na voljo tudi v slovenskem jeziku, uporabljati pa jo je mogoče že zdaj. Na ta način se lahko občinskim komunalnim podjetjem sporoči, kje se komarji zadržujejo v večjem številu. Prve učinke akcije bodo lahko ocenili že v poletnem času.
