V Istri zahtevajo takojšnjo rešitev za vodo

Istrski župani in poslanci po novem zagovarjajo oskrbo iz postojnskega.
Fotografija: Koprski župan Aleš Bržan med istrskimi poslanci in novinarji. Foto: MOK
Odpri galerijo
Koprski župan Aleš Bržan med istrskimi poslanci in novinarji. Foto: MOK

»V Istri smo edini, ki v Sloveniji nimamo dovolj vode, zato nujno potrebujemo dodatni vodni vir,« je poudaril koprski župan Aleš Bržan. Istrski župani bodo skupaj s Klubom istrskih poslancev skušali vplivati na politično voljo v državi, da bi poskrbeli za čimprejšnjo rešitev. Ta pa je po njihovi novi oceni vodni vir Malni, ki sicer oskrbuje občini Postojno in Pivko.

Malne, kot eno izmed štirih možnosti za vodni vir za Istro, omenja tudi projektna naloga Direkcije RS za vode. Le da na direkciji želijo z novo študijo preveriti več možnosti, da bi se lahko odločili za najboljšo rešitev. »Nimamo časa za novo študijo, ki bi trajala več let in bi morda reševanje preložila na naslednjo vlado ali sklic državnega zbora. Teh študij je bilo v več kot treh desetletjih dovolj,« je opozoril Bržan.

Razlitje kerozina iz vlaka na vodovarstvenem območju Rižane pri Hrastovljah, letos poleti, je pokazalo, kako ogrožen je ta edini vodni vir za slovensko Istro. Na direkciji za vodo so zaradi te nezgode ustanovili delovno skupino, ki ima za nalogo poiskati dolgoročni in stabilni vir za Istro, Kras in ilirskobistriško območje. Sestavljajo jo tako župani in predstavniki vseh desetih občin tega področja kot tudi direktorji vseh treh javnih podjetij za vodooskrbo.

Bržan je izpostavil, da se s tem strinja, le da bi morali vzporedno s tem dolgoročnim urejanjem celotnega območja, poskrbeti še za hitrejšo rešitev za Istro, kjer so vodo že zdaj v poletnih mesecih prisiljeni odkupovati. Zaradi poteka železnice pa jim grozi še, da ostanejo brez edinega vodnega vira.
 

Malni kot najstarejša rešitev


Projekt za regijsko vodooskrbo iz zajetja Malni sega več kot tri desetletja nazaj, a so ga nato opustili, ker sodi v črnomorsko in ne v jadransko povodje. »Ta pomislek pa dandanes nima večje teže,« je navedel Bržan, saj Malne sicer ne bi kot eno izmed možnosti za vodooskbo Istre omenjala direkcija za vode. To je bil tudi razlog, da so istrski župani in vodstvo Rižanskega vodovoda opustili predlog, da bi se Istra napajala iz zajetja Padež, kar so zagovarjali pred tem. »Za nas je vsaka izmed možnosti sprejemljiva, le da so Malni najhitreje uresničljiva različica,« je zatrdil Bržan.

Za 40 kilometrov vodotoka in črpališč, ki bi Malne povezali z Istro, bi po grobi oceni potrebovali med 50 in 60 milijonov evrov, pri čemer so istrske občine pripravljene to naložbo sofinancirati ali pa - če ne bi šlo drugače - v celoti pokriti same. Rešljiva težava se jim zdi tudi vojaško vadbišče v Počku, ki sicer ogroža vodni vir Malni.

»Država oziroma ministrstvo za okolje je pred skoraj 15 leti že izbralo zajetje Padež za vodooskbo Istre, nato pa so projekt, češ da je predrag, opustili. Nesprejemljivo je, da bi se po vseh teh študijah, za katere šlo že več milijonov evrov, začelo iskati novo rešitev,« je bil ogorčen predsednik Kluba istrskih poslancev Branko Simonovič. Med prihodnjimi koraki je omenil prepričevanje kolegov poslancev ter ministrov iz strankinih vrst. »Če se je našla politična rešitev za interventni zakon za Magno, se lahko tudi za vodo v Istri,« je sklenil.

Preberite še:

Komentarji: