V Izoli bodo raziskovali tudi učinke vonja po lesu

Kampus Livade V dveh letih bodo zgradili večinoma leseno stavbo Centra lesne odličnosti – Razviti želijo lesarsko in gradbeno industrijo
Objavljeno
20. februar 2018 20.14
Kampus Livade zaradi kratkega stika (ali strele) pogorel del notranjosti
Izola – Vonju po ribah se bo v Izoli kmalu pridružil tudi dodaten raziskovalni duh in vonj po lesu. Pred dnevi je bila sprejeta odločitev, da bodo na območju univerzitetnega kampusa Livade v Izoli gradili še InnoRenew Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.

»Močno upam, da bi bilo že okoli novega leta na Livadah mogoče kaj videti,« je povedala direktorica centra InnoRenew Andreja Kutnar. Pred približno 12 leti so v Izoli 2,2 hektara zemljišča podarili Univerzi na Primorskem za kampus Livade. Na površini 6147 kvadratnih metrov morajo do leta 2020 zgraditi Center odličnosti InnoRenew. Evropska komisija je projektu InnoRenew dodelila 15 milijonov evrov (za projekte), še 30 milijonov pa je za njegovo dolgoročno delovanje primaknila slovenska vlada za investicije v objekte in opremo. Od dodeljenih skupaj 45 milijonov evrov, jih bo 15 milijonov razdelilo osem partnerjev projekta, 30 milijonov evrov pa bo pripadlo samo izolskemu zasebnemu zavodu Center odličnosti. »Od tega je deset milijonov evrov namenjenih projektom in programu delovanja v prihodnjih petih letih, preostalih 20 milijonov pa za stavbo in raziskovalno opremo,« je pojasnila Andreja Kutnar.

Izola bo odkrivala čudeže lesa

InnoRenew je zasebni zavod, katerega 45-odstotni ustanovitelj je Univerza na Primorskem, 25-odstotni ustanovitelj je lesni inštitut Fraunhofer iz Braunschweiga, dvakrat po 15-odstotni delež pa imata zavod za varstvo kulturne dediščine in zavod za gradbeništvo. »Pridobili smo stavbno pravico v Livadah, zdaj čakamo projektne pogoje od izolske upravne enote, saj bi marca radi zaprosili za gradbeno dovoljenje in aprila objavili javno naročilo za izvajalca del. Dela naj bi začeli zgodaj jeseni in jih končali v letu in pol. Arhitekta dveh objektov, ki bosta imela skupaj skoraj 8000 kvadratnih metrov površin, sta Eva Prelovšek Niemela in Aarne Niemela. Pod objektoma bo vkopana garaža, v zidanem pritličju bodo laboratoriji, v prvem nadstropju konferenčne dvorane in seminarske sobe, v višjih dveh nadstropjih pa pisarne in kabineti. Nadstropja bodo zgrajena iz lesa,« je pojasnila Andreja Kutnar in dodala, da je cilj že z videzom stavbe poudarjati posebnost centra.

Kaj z odpadki v oljarnah in kako do dinamičnega sedenja

»V njem bo delalo približno 90 ljudi, od tega bo 40 odstotkov tujcev. Zdaj imamo 35 zaposlenih, do konca leta bi jih morali zaposliti še 20 ali 25.

Ukvarjali se bomo z lesom, a tudi z drugimi obnovljivimi materiali, ki bi jih uporabljali v gradbeništvu. Raziskujemo tudi, kako različne koncentracije in kombinacije lahkohlapnih spojin iz lesa vplivajo na zdravje celic,« je povedala direktorica. Razvijajo ergonomsko aktivno pisarno s pripomočki, ki omogočajo »dinamično« sedenje.

Pameten izkoristek lesa

Andreja Kutnar poudarja, da želijo ponuditi podporo za ponovno uveljavitev domače pohištvene industrije. »Z laboratorijem uporabnega gradbeništva želimo obrniti tok znanja, da privabimo znanstvenike in da perspektivni raziskovalci ostanejo doma,« pravi direktorica raziskovalnega centra. Niso se ustavili le pri desetih milijonih pridobljenih evrov za raziskave. Pripravljene imajo projekte, s katerimi bodo poskušali na različnih razpisih pridobiti dodatnih več kot osem milijonov evrov sredstev, da se njihovo delo po petih letih delovanja ne bi ustavilo.

Izolski župan Igor Kolenc meni, da je prihod znanstvenikov za občino pridobitev: »Gradnja zavoda v kampusu pomeni nove zaposlitve z dodatno vrednostjo. V Izolo bodo prihajali strokovnjaki z vsega sveta. Logično je, da smo se v občini odpovedali komunalnemu prispevku ob gradnji takega centra.« Na zadnji seji občinskega sveta so center InnoRenew namreč oprostili plačila komunalnega prispevka v znesku 700.000 evrov.