V Kanalu konkurenco pokoril 14-letnik

Krasno ozračje, lepi skoki in zmagoslavje mladega junaka iz Anglije.

Objavljeno
16. avgust 2016 14.43
Skoki v vodo
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Tradicionalno tekmovanje v skokih v vodo z višine v Kanalu ob Soči je v nedeljo spisalo novo poglavje, saj je presenetljivo, a zasluženo slavil angleški golobradec Aidan Heslop, ki mu do volilne pravice manjka še poln olimpijski cikel. Skoki z mostu imajo dolgo tradicijo in tudi svetlo prihodnost.

Že tako lepa prireditev v Kanalu, ki zaradi naravnega ambienta ponuja spektakularen pogled gledalcem in še posebej tekmovalcem, je tokrat še nekaj pridobila. Morebiti tudi zato, ker so bili vsi nekoliko pod vtisom tragičnega dogodka na tekmovanju v skokih na reki Drini, ko je življenje izgubil Krčan Andrej Beuc. Sotekmovalci so mu v slovo z mostu v Sočo vrgli rdeče nageljne, dobrih 2500 obiskovalcev pa je nato še bolj doživeto nagradilo sleherni skok skakalcev, ki so v vodo odskočili z višine 17 metrov.

Na koncu nihče od nastopajočih – niti Nemec Christian Wurst, ki nastopa v svetovnem pokalu – ni bil kos angleškemu mladeniču Aidanu Heslopu. V drugem poskusu je 14-letnik od sodniške peterice prejel same desetice za popoln skok. »Skačem šest let, z večjih višin pa zadnja tri. Treniram sedemkrat na teden, v uri in pol pa opravim med 60 in 80 skokov, večinoma na desetmetrski skakalnici,« je kariero strnil Aidan in dodal, da se prihodnje leto zagotovo vrne. »Odskočna deska je popolna, prav tako je čudovit ambient,« ni skoparil s pohvalami mladi mož, ki je prejšnji mesec na Češkem skočil tudi z višine 27 metrov. Dvakratni mladinski svetovni prvak pravi, da doslej še ni bil huje poškodovan – ker očitno ne šteje več manjših poškodb kolena, komolca in zapestja.

Mladoletniki za nastop na takšnem tekmovanju potrebujejo pisno soglasje, je pojasnil vodja tekmovanja Risto Djurič. Anglež pa ni bil edini, za katerega so morali jamčiti starejši, za podpis je starše uspelo prepričati tudi domačinu Domnu Gabrijelčiču, prav tako 14-letniku. Ves mesec se je pospešeno pripravljal in še dan pred tekmo opravil dvajset skokov in deset še tik pred tekmo. Sicer je bil od Slovencev na tretjem mestu najboljši Aleš Karničnik.

Od tekmecev je dobil Heslop globok poklon. Tudi od legendarnega Tržačana Pina Auberja, ki kljub 78 letom elegantno in suvereno oponaša lastovko. Čeprav se je že neštetokrat pognal v globino, prizna, da ima še vedno nekaj strahu pred skokom. »Seveda moraš biti pri skoku s takšne višine zelo previden. Strah pomaga ohraniti zbranost,« je dejal redni gost tekmovanj v skokih.

Turistično društvo Kanal ob Soči je skoke z mostu izpeljalo 25-krat. Prva uradna prireditev je bila leta 1989, medtem ko so bili skoki v poletnih mesecih od vedno skorajda vsakdanja zabava za domačine, obenem pa atrakcija za turiste. A prav posebej zahtevni Kanalci le niso bili, saj znajo povedati, da so nekateri že za liter rujne kapljice skakali v Sočo. Prireditev turistično društvo danes izvaja na najvišji ravni. Medtem je tudi trikrat gostilo tekmovanje za svetovni pokal. »Motiv za izvedbo tekme svetovnega pokala je vedno velik, navsezadnje pa smo dokazali, da jo znamo izpeljati. Vendar si je finančno brez pomoči drugih ne moremo privoščiti. Vse naše delo je prostovoljno,« je povedala predsednica kanalskega turističnega društva Vanja Cotič. Izvedba tradicionalne tekme zahteva približno 15.000 evrov stroškov, tekma z najvišjo konkurenco pa štirikrat toliko.

 

**

Dobiš jih, tudi če je skok brezhiben

Mariborčan Aleš Karničnik je poleg Jeseničana Jerneja Klinarja trenutno avtoriteta slovenskega skakanja v vodo z višine. Pred tekmo je imel dvojec dobro obiskano delavnico za otroke, po tekmi pa smo se z njim pogovarjali o razmerah za ta šport pri nas in o morebitnih hudih posledicah skokov.

Velja tudi v tem športu, da se z zgodnjim začetkom laže znebiš strahu?

Kaj pa vem. Odvisno, koliko možnosti za skoke človek sploh ima. Sam sem se s skoki z višine srečal šele pri 23 letih.

 

Imamo ogromno rek, jezer, še več mostov, dovolj bazenov, toda skakalnic ne vidimo skorajda nikjer.

Verjetno se ne kaže čuditi, da smo imeli Slovenci enega in edinega predstavnika v olimpijskih skokih leta 1936?

Žalostno je, da je vsega polno, ampak pravih pogojev pa ni nikjer, da bi se lahko kdo resno ukvarjal s tem športom. Dokler so bile skakalnice, so ljudje znali skakati. Zdaj nimajo možnosti, zato nimamo niti enega trenerja, niti enega sodnika in niti enega olimpijskega skakalca. Danes smo tukaj samouki. Čez zimo lahko treniramo samo v telovadnici, med sezono pa vendarle v vodi. Dober trening dobrega skakalca pa pomeni na tisoče skokov, najboljša za to je desetmetrska olimpijska skakalnica. Z večje višine je težko trenirati, ker je voda precej bolj trda. Dobiš udarce, tudi če brezhibno skačeš. Telo tega ne prenese.

 

Kakšne poškodbe tvegate?

Hude. Poznate dogodek izpred tedna dni. Lahko ostaneš invalid. Je nevarno, velikokrat pa se nekateri tudi precenijo.

 

Kako ste se po tragediji na Drini zmotivirali in zbrali za skoke?

Vsem je bilo zelo težko skakati. Sploh v soboto na Mostu na Soči, kjer je bila prva tekma po Andrejevi smrti. Verjetno smo vsi izbrali nekoliko lažje skoke, da smo bili bolj samozavestni in imeli boljši občutek. Tako je napetost vendarle nekoliko popustila, ni pa bilo lahko.

 

In danes so ob vas 14-letniki, kot je Aidan Heslop, s tako rekoč popolnim skokom.

Da, to je neverjetno. Ima zelo svetlo prihodnost, pravijo mu tudi novi Gary Hunt, najboljši skakalec z višin trenutno.

 

Robert Kranjec je prav tu v Kanalu dejal, da je za skok s takšne višine potrebnega več poguma kakor za skok po planiški velikanki. Se strinjate?

Njemu se najbrž zdi tako, ne vem pa, kdo od nas bi se upal spustiti v Planici. No, strah je seveda prisoten. Ni enostavno skočiti s 17 metrov. Toda ne gre za strah, zaradi katerega bi se tresel. Te pa opominja, da se moraš zbrati, da si ne smeš privoščiti napake, sicer boš »dobil batine«. Majhna napaka, in boš staknil modrico. Če pa gre zelo narobe, se lahko hudo poškoduješ.