Poletna vročina se letos marsikje ni končala niti s sončnim zahodom. Kako malo prave nočne osvežitve je prineslo letošnje poletje, kaže že dogajanje tik ob slovenski meji.

V Trstu sta bili po poročanju Primorskega dnevnika julija in avgusta le dve noči, ko se je temperatura spustila pod 20 stopinj Celzija. Edini nekoliko hladnejši noči so na meteorološki postaji deželne agencije za okolje Furlanije - Julijske krajine izmerili 26. julija in 21. avgusta. Vse druge so bile tropske.

Niz se je začel že 14. junija. Trst tako skoraj dva meseca in pol, z izjemo dveh noči, tako rekoč ni doživel prave nočne osvežitve. Kar 28 noči je bilo še izrazitejših – temperatura ni padla niti pod 25 stopinj Celzija. Podobno vztrajno nočno vročino so tam imeli v rekordnem poletju 2003.

Le nekaj kilometrov stran je bilo letošnje poletje po številu tropskih noči izjemno tudi v Sloveniji. V Kopru so jih do konca avgusta našteli 69, Ljubljana je s 15 izenačila rekord, dve zaporedni pa so izmerili celo na skoraj 1500 metrih visoki Rogli. Na številnih merilnih postajah je bilo letošnje število rekordno, tropske noči pa se pojavljajo tudi v krajih, kjer jih pred nekaj desetletji sploh ni bilo.

Ko temperatura 24 ur ne pade pod 20 stopinj Celzija

Čeprav govorimo o tropski »noči«, meteorologi pri njenem določanju ne spremljajo zgolj časa od večera do jutra. »Za tropsko noč ni dovolj, da temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija, ampak se mora nad to mejo obdržati do večera tistega dne,« pojasnjuje meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vrtačnik.

Gre za 24-urno obdobje, v katerem temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Arso ga po poletnem času spremlja od 22. ure prejšnjega dne do 22. ure naslednjega dne, po zimskem pa od 21. do 21. ure.

Tropske noči se pogosto pojavljajo med vročinskimi valovi, vendar pojma nista sopomenki. Vročinski val mora trajati najmanj tri dni, povprečna temperatura pa mora presegati za posamezno podnebno območje določen prag. »Tropsko noč imamo lahko tudi takrat, ko čez dan ni zelo vroče, če je, denimo, noč oblačna ali vetrovna,« pravi Vrtačnik.

Koliko se bo ponoči ohladilo, je odvisno od več dejavnikov. Najbolj se temperatura zniža ob suhi zračni masi, jasnem in mirnem vremenu ter suhih tleh, bistveno manj pa ob nizki oblačnosti ali vetru. Ob vetrovni noči se lahko zrak ohladi za le nekaj stopinj. Če je zračna masa zelo topla in vlažna, pa lahko temperatura nad 20 stopinjami Celzija ostane tudi ob jasnem in mirnem vremenu.

Na prvi pogled nekoliko presenetljiv je vpliv suše. »Ob hudi suši imamo lahko zjutraj celo nižje temperature, kot če bi bila tla normalno namočena, saj je zaradi manjše vlažnosti nočno ohlajanje močnejše,« pojasnjuje Vrtačnik.

Tropske noči v obdobju med 1. 6. in 17. 8. 2026. FOTO: Arso

V Kopru že 69, rekord še ni padel

Največ tropskih noči so tudi letos pričakovano doživeli na Primorskem. Na postaji Koper Markovec jih je bilo med 1. junijem in 30. avgustom 64, v vsem letu pa 69.

Rekord za Koper ostaja leto 2003 s 77 tropskimi nočmi. A letošnja sezona še ni nujno končana. Vrtačnik glede na vremenske napovedi dopušča možnost, da bi se lahko letošnje število rekordu še približalo ali ga celo preseglo.

Tropske noči so se letos na Obali pojavile nenavadno zgodaj, že maja. V Kopru so jih v tem mesecu imeli pet, kar Vrtačnik označuje za »zares nenavadno«. Prvi letošnji vročinski val v Kopru je nato trajal od 26. do 28. maja, še preden se je meteorološko poletje sploh začelo.

Med 1. junijem in 30. avgustom je za Koprom izstopal Vedrijan v Goriških brdih z 51 tropskimi nočmi, na Letališču Portorož so jih našteli 34, v Podnanosu pa 32.

Zakaj je na Pohorju ponoči lahko topleje kot v Mariboru?

Bolj presenetljivo od prevlade Primorske je, kako velike so lahko razlike med bližnjimi kraji na različnih nadmorskih višinah.

Na Hočkem Pohorju, kjer je merilna postaja na približno 700 metrih nadmorske višine, so med junijem in koncem avgusta imeli 26 tropskih noči, v Mariboru pa le pet. V Jeruzalemu v Slovenskih goricah jih je bilo 25, v ravninskem Rakičanu pri Murski Soboti pa dve. Na Topolu pri Medvodah oziroma Katarini so jih našteli 24, v Ljubljani za Bežigradom 15.

Vročina po Evropi terja tisoče življenj. Zakaj je Slovenija drugačna?

Vzrok je tako imenovani termalni pas. Hladen zrak se ponoči steka po pobočjih navzdol in se zbira v kotlinah, dolinah in drugih nižjih legah, zato se lahko pobočja ponoči ohladijo manj kot kraji pod njimi.

»Nočno ohlajanje je bolj izrazito po kotanjah, v kotlinah in nižinah. Na pobočjih se zrak ne ohladi toliko, ker se hladen zrak steka navzdol,« pojasnjuje dežurni prognostik Arsa Brane Gregorčič. Nadmorska višina torej sama po sebi še ne pomeni hladnejše noči.

Ljubljana izenačila rekord, a nizi niso bili najdaljši

V Ljubljani je bilo letos zabeležili 15 tropskih noči in s tem je izenačen rekord iz leta 2015. Toda po dolžini neprekinjenih nizov letošnje poletje ni bilo rekordno.

V prestolnici so se letos zvrstile največ štiri tropske noči zapored, leta 2015 pa osem. V Kopru je najdaljši letošnji niz trajal 24 noči, medtem ko rekord iz leta 2003 znaša 31. V Novem mestu se tropske noči letos niso povezale v niz, v dveh prejšnjih letih pa so jih izmerili do štiri zapored. »V tem pogledu letošnje leto ni bilo ekstremno. Vročinski valovi so bolj izstopali po trajanju in najvišjih dnevnih temperaturah kot po nočnih temperaturah,« ugotavlja Vrtačnik.

Tudi po skupnem številu tropskih noči letošnje poletje ni bilo rekordno povsod. V Rakičanu pri Murski Soboti so jih, denimo, našteli dve, medtem ko rekord iz poletja 2024 znaša deset.

Še bolj zgovoren od primerjave med posameznimi vročimi poletji je pogled nekaj desetletij v preteklost. V Postojni so letos imeli dve tropski noči, leta 2015 pa tri. Pred letom 1994 jih po podatkih, ki segajo vsaj do leta 1950, niso doživeli niti enkrat. »V hladnejših krajih v notranjosti Slovenije so tropske noči pravzaprav nov pojav. Pred 40 in več leti jih sploh še ni bilo,« poudarja Vrtačnik.

Podobno je v Celju. Pred letom 2000 tam niso imeli nobene tropske noči, nato so se začele občasno pojavljati, praviloma ena ali dve na poletje. Letos so jih našteli tri, toliko kot leta 2010. Prav pojav tropskih noči v krajih, kjer jih v preteklosti niso poznali, kaže, da ne gre le za posamezna izjemno vroča poletja, temveč za dolgoročnejše spreminjanje temperaturnih razmer.

Sezona se s koncem avgusta še ne konča

Vsaj na Primorskem zadnji avgustovski dan še ne pomeni konca tropskih noči. »V najtoplejših delih slovenske Istre bodo tropske noči gotovo možne še vsaj nekaj dni, predvsem v Kopru,« pravi Vrtačnik.

Koper je zaradi nekoliko dvignjene lege merilne postaje in vpliva mestnega toplotnega otoka med kraji, kjer lahko visoke nočne temperature vztrajajo najdlje. Ob vetrovnem vremenu se lahko tropska noč pojavi tudi v Vipavski dolini, posamezne so mogoče v Goriških brdih in višjih delih Krasa.

Drevesa rjavijo kljub zalivanju

V notranjosti države je septembra možnost precej manjša. Noči so že daljše in hladnejše, zato temperatura tudi v najtoplejših krajih zelo redko ostane ves čas nad 20 stopinjami Celzija. Vrtačnik sicer ne izključuje posamezne tropske noči v katerem od mest, denimo Ljubljani ali Mariboru, vendar jih trenutne napovedi tam niso nakazovale.

Na Obali je slika drugačna. Tudi Gregorčič pričakuje, da bodo v prvi polovici septembra ob morju izmerili še več tropskih noči, saj je morje še vedno zelo toplo.

Naslednja meja je 25 stopinj Celzija

Tržaških 28 noči, ko temperatura ni padla niti pod 25 stopinj Celzija, odpira vprašanje še višjega temperaturnega praga.

Za takšne noči Arso nima ustaljenega slovenskega izraza. Pojavlja se poimenovanje »supertropska noč«, vendar ga slovenska meteorološka služba uradno ni uvedla.

Ponekod temperatura ponoči ne pade niti pod 25 stopinj Celzija, tropske noči pa se pojavljajo tudi več kot tisoč metrov nad morjem. FOTO: Dejan Javornik

Tudi v Sloveniji so že bile noči, ko se temperatura ni spustila pod 25 stopinj Celzija. Pojavljajo se predvsem ob obali. V notranjosti so doslej na posameznih merilnih mestih izmerili takšno temperaturo v le ene ali dveh nočeh, v nižinskem delu notranjosti države pa ostajajo zelo redke.

»Takšnih noči bo zaradi globalnega segrevanja vse več. Najprej se bo to poznalo na Primorskem, sčasoma pa bi se lahko začele pojavljati tudi v notranjosti Slovenije,« napoveduje Vrtačnik.

Poletja približno štiri stopinje toplejša

Povečevanje števila tropskih noči je del precej širšega trenda. Njihovo število se po Vrtačnikovih besedah povečuje približno vzporedno s številom vročih in zelo vročih dni, vzrok pa je predvsem splošno segrevanje ozračja.

Poletna temperatura se je v Sloveniji v zadnjih približno 50 letih zvišala za okoli štiri stopinje Celzija.

Pri tem se je razlika med jutranjimi in popoldanskimi temperaturami v zadnjih desetletjih nekoliko povečala. Vrtačnik to povezuje predvsem z manj poletnimi padavinami in posledično bolj suhimi tlemi kot pred približno pol stoletja. Suha tla in manj vlage omogočajo nekoliko izrazitejše nočno ohlajanje, vendar ta učinek ne more izničiti splošnega segrevanja.

»Poletni trend segrevanja je tako močan, da se pozna tako na jutrih kot na popoldnevih,« poudarja Vrtačnik.

Tropske noči zato niso več zgolj značilnost Obale ali posebnost najhujših vročinskih valov. Pojavljajo se v krajih, kjer jih pred nekaj desetletji niso poznali, lahko tudi več kot tisoč metrov nad morjem, na Primorskem pa se meja že pomika še višje – proti nočem, ko se temperatura ne spusti niti pod 25 stopinj Celzija.