V kraljestvu sladkega ni vse iz sladkorja

Koper – S festivalom, ki obuja tradicijo dobrih slovenskih in istrskih sladic, izobražuje in promovira slaščičarstvo ter gastronomijo, so začeli pred devetimi leti. Na pomoč so poklicali etnologa dr. Janeza Bogataja in zgodovinarja, raziskovalca istrskega izročila Alberta Pucerja, ki je tudi predlagal ime Sladka Istra. Na desetem festivalu, ki bo prvič tridnevni dogodek, pričakujejo najmanj 50.000 obiskovalcev in več kot 200.000 prodanih slaščic. Glavni pobudnik in motor dogodka je od vsega začetka vodja Turistične organizacije Koper Tamara Kozlovič.
 

Kako se je prireditev razvijala od leta 2009?

Prvo leto je bilo 40 stojnic, danes 140, namesto 30 ponudnikov sladic jih je letos 120. Prvo leto smo natisnili 7500 kupončkov za sladice in jih razprodali v nekaj urah. Zdaj jih imamo 120.000. Ocenjujemo, da bo šlo v prodajo več kot 200.000 koščkov slaščic po 60 centov. To je priložnost za predstavitev tradicionalnih slovenskih in predvsem istrskih sladic, skrbimo za izobraževanje, imamo več kuharskih delavnic, kuharskih šovov, sodelujejo masterchefi Sara Rutar, Darko Klemen in Jaka Mankoč in vrsta drugih slaščičarskih mojstrov, pripravljamo degustacije vin. Pri predstavitvi priprave inovativnih istrskih sladic letos govorijo o tartufih v sladicah.

Kdo se predstavlja in kdo so obiskovalci?

Kavarne, slaščičarne, restavracije, hoteli, gostinski obrati, turistične kmetije iz vse Slovenije, turistična kulturna društva ... Zaradi jubileja bomo prvič praznovali tri dni. Pričakujemo najmanj 50.000 obiskovalcev (kolikor jih je že bilo), veliko iz Hrvaške in Italije. V Kopru bodo v treh dneh tri potniške ladje s po več kot 1500 potniki.
 

Kaj odlikuje sladice, ki si prislužijo nagrade?

Sedemčlanska žirija išče inovativne pristope, zgodbo, kakovost. Nagrajene sladice objavimo že dva tedna prej, da jih lahko izdelovalci zagotovijo dovolj za pokušino že pred prireditvijo in po njej. Kajti na sami prireditve je veliko verjetnosti, da zmanjkajo, ker je povpraševanje preveliko.
 

Ali podobne festivale organizirajo tudi drugod po državi?

Tistim, ki so to hoteli, smo predlagali, naj raje poiščejo kaj izvirnega. V Vižinadi v hrvaški Istri obstaja Slatka Istra, za katero na začetku nismo vedeli. Malo drugače je tudi zastavljena; tam za nekaj večernih ur svoje sladice razstavijo domače gospodinje, izkupiček od prodaje pa namenijo v dobrodelne namene. Odkar vemo drug za drugega sodelujemo s stojnicami; oni pri nas in mi pri njih.

Kako komentirate pomisleke, da gre za nevarno prireditev? Uživanje sladkorja namreč ni ravno zdravo.

Vse, kar počnemo čezmerno, škodi. O škodljivosti sladkorja organiziramo izobraževanja, veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju. ZD Koper ima stojnico, kjer merijo sladkor v krvi. Vse več proizvajalcev ne uporablja umetnih sladil in drugih umetnih snovi. Ponujajo sladice za najrazličnejše bolnike; brez glutena, veganske sladice, sladice brez sladkorja. Trajnostni turizem ni namenjen samo varovanju okolja in dediščine, ampak tudi ohranjanju zdravja s pomočjo gastronomije. In tukaj imajo kupci priložnost, da neposredno od slaščičarjev izvedo, kaj so zamešali v svoje izdelke.
 

Kako je z zastopanostjo sladic iz tujine?

Prav tukaj imamo še veliko možnosti za razvoj. Lani je sodeloval najboljši italijanski slaščičar z novim panetonom. Ob letošnjem desetem jubileju smo dogajanje razširili še na pet največjih mestnih trgov. Toliko različnih spremljajočih dogodkov še nismo imeli in tako poleg promocije istrske in slovenske gastronomije podaljšujemo turistično sezono v Kopru.