V Kranju za dvesto nogometnih igrišč opuščenih zemljišč

Z vzpostavitvijo evidenc bodo v gorenjski prestolnici lažje prišli do prostorskih odločitev in vlagateljev.

Objavljeno
10. september 2015 22.12
Kranj degradirana območja
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – V Mestni občini Kranj pripravljajo načrt razvoja poslovnih dejavnosti z lokacijami, zanimivimi za vlagatelje. Kmalu pa bodo vse gorenjske občine na podlagi popisa, ki so ga opravili študenti geografije, dobile digitalno karto funkcionalno degradiranih območij: v Kranju je delno in povsem opuščenih kar 130 hektarov zemljišč.

Strategija razvoja MO Kranj do leta 2023 med cilja uvršča sanacijo 20 hektarov degradiranih industrijskih območij in novo opremljenost 15 hektarov območij. Pri tem bo povezovalno vlogo odigrala občina s spodbujanjem lastnikov zemljišč k aktivnejši vlogi in navezovanjem stikov z vlagatelji. »Za izvajanje informacijskega načrta bomo na občini določili odgovorno osebo. Morda bi lahko potegnili vzporednico s tako imenovanim city menedžerjem, ki je bil imenovan za mestno jedro,« pravi vodja urada za okolje in prostor na MO Kranj Janez Ziherl.

V okviru projekta Cobraman, končanega pred tremi leti, so v Kranju že popisali degradirana območja, kjer je bila nekoč industrija. Skupna površina zemljišč, večinoma v zasebni lasti, je bila neverjetna – kar 100 hektarov.

Velikih vlagateljev, med katerimi so omenjali Turke, niso našli, so se pa razmere spremenile: tako, denimo, 4,5 hektara velikega območja nekdanjega Ibija na Primskovem ni mogoče več šteti za degradirano, saj je Eurocom poskrbel za urejenost, v objektih pa potekajo različne dejavnosti.

Tudi območje v Zarici, kjer je bila nekoč tovarna Planika, je le še delno opuščeno, lastniki pa imajo precej težav zaradi neurejene infrastrukture. Nepremičnine hitro menjajo lastnike in na občini nimajo podatkov o njihovem številu, zagotovo pa jih je okoli 50.

Osebna izkaznica lokacij

Na pobudo Filozofske fakultete v Ljubljani in s sodelovanjem z razvojno agencijo BSC Kranj so v vseh gorenjskih občinah pred kratkim izpeljali projekt, s katerim bodo vzpostavili aktivni register prostorsko in funkcionalno degradiranih območij.

Za vsako lokacijo so naredili nekakšno osebno izkaznico.

»V Kranju smo v nasprotju z drugimi gorenjskimi občinami šli v še podrobnejše popise. Tako smo, denimo, podrobneje popisali tudi staro mestno jedro, v katerem je, kot so na terenu ugotovili študenti geografije, 60 praznih objektov, lokalov, stanovanj. Gre za izrazito težavo, če se neko območje prazni, je dobro, da imamo to tudi uradno zaznamovano, te podatke pa lahko uporabimo ob razpisu različnih projektov. Med funkcionalno degradirana območja se uvršča tudi soseska Planina, predvsem zaradi težav s parkirišči, lokacijami za odpadke in urejanjem drugih javnih površin, mednje spada tudi opuščena nekdanja ekonomska šola pri Prešernovem gaju,« je pojasnil Ziherl.

Karta funkcionalno degradiranih območij bo predvidoma še ta mesec objavljena na spletu. Za njeno ažurnost bodo skrbele občine, ki bodo, denimo, podatek o spremembi lastništva zemljišča degradiranega območja sporočile razvojni agenciji BSC Kranj, ta pa ga bo vnesla v digitalizirano karto.

Kozolci še na četrto dražbo

V praksi pa z iskanjem lastnikov pogosto ni tako, kot bi si želeli.

Stečajni upravitelj družbe ABCFIN Milorad Vidović je povedal, da jim pred dnevi niti v tretjem poskusu ni uspelo prodati 26.623 kvadratnih metrov nezazidanih stavbnih zemljišč z gradbenim dovoljenjem za gradnjo stanovanjsko-poslovne soseske Kozolci, ki je veljavno do 5. julija 2016 in s projektno dokumentacijo. Tako bi lahko kupec takoj začel graditi.

Naj spomnimo, da je ABCFIN nameraval leta 2011 na območju nekdanje mlekarne zgraditi 60 milijonov evrov vredno sosesko s 400 stanovanji in v ta namen tudi že plačal komunalni prispevek – od junija 2013 pa je v stečajnem postopku. Na drugi dražbi konec aprila je bila cena 5,022 milijona evrov, za nepremičnino, ki so jo tokrat nameravali prodati po izhodiščni ceni 4,52 milijona evrov, pa ni bilo nobenega zanimanja. Nova dražba, po vsej verjetnosti z nižjo ceno, ki jo mora stečajni upravitelj še uskladiti z DUTB, bo predvidoma še pred koncem leta.

»Če nepremičnine ne bomo prodali do konca junija 2016, bo morala MO Kranj vrniti 264.000 evrov vplačanega komunalnega prispevka,« je dejal Vidović. Na vprašanje, ali je v stiku z občino glede zainteresiranih ponudnikov oziroma vlagateljev, je pojasnil, da so ga nazadnje pred enim letom seznanili, da je v Kranju turška delegacija in da bodo projekt oziroma lokacijo predstavili tudi njej, toda potem razen zahvale za odgovor ni bilo ničesar. Vse niti glede postavljanja cen nepremičnine ob Smledniški cesti ima DUTB in po dosegljivih informacijah je projekt Kozolci predstavil tudi nekaterim tujim vlagateljem, a premika ni oziroma ti čakajo na nižje cene.

ABCFIN je za nakup zemljišča v Kranju najel posojilo v banki NKBM v višini 14 milijonov evrov, čeprav naj bi bilo zemljišče vredno precej manj. Terjatev NKBM pa je nato prešla na DUTB.

Več kot eno leto – nič

Nič ne kaže niti, da bi Zavarovalnica Triglav, ki je leta 2012 kupila nepremičninsko podjetje Sava IP z zemljiščem vred, gradila objekte na območju Stare Save, le nekaj sto metrov proč od sedeža MO Kranj. Maja lani so s stroji porušili stavbe in dimnik ter odstranili ruševine, nato pa se ni zgodilo nič. Kot smo izvedeli na MO Kranj, je želja, da se na tem mestu uredi začasno javno parkirišče za okoli 200 osebnih vozil in mesta za avtodome.

Na občini smo izvedeli, da naj bi se urejalo tudi območje nekdanjega Tekstilindusa oziroma Aquasave. Lastniki zemljišč so podali pobudo za tako imenovane mešane dejavnosti oziroma pisarne in stanovanja. Občina je bila v stiku tudi s Stanovanjskim skladom RS, vendar ta zdaj ne namerava graditi na svojih zemljiščih na Savski cesti oziroma tako imenovani Koreji.

Že več let pa miruje tudi degradirano industrijsko območje nekdanje Oljarice v Britofu. Gea si jo je pripojila leta 2005, nato pa je vso proizvodnjo preselila v Slovensko Bistrico. Junija so delničarji Gee, ki je zdaj tudi sama v postopku prodaje, sklenili 2,5 hektara veliko zemljišče v Britofu, ki so ga neuspešno prodajali od leta 2008, prenesti na posebno družbo KR. Ta je, kot so nam pojasnili, zdaj v postopku registracije.