V lanskem e-odpadu skritih 51 milijard evrov
Danes je mednarodni dan e-odpadkov, ki se grmadijo v ogromnih količinah in ki vsebujejo dragocene surovine.
Odpri galerijo
Lani je v svetu nastalo 54 milijonov ton odpadne električne in elektronske opreme. FOTO: Arhiv Zeos
Ljubljana – Tudi e-odpadki, to je odpadna električna in elektronska oprema, imajo svoj »praznik« – današnji 14. oktober. WEEE forum, mednarodno evropsko združenje skupnih shem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ob tej priložnosti opozarja na skoraj 54 milijonov ton e-odpadkov, ki smo jih lani pridelali Zemljani.
E-odpadki imajo tudi visoko vrednost: surovine, ki jih vsebuje lanski »e-pridelek«, so vredne približno 50,8 milijarde evrov. Prihodnost na področju e-odpadkov ni obetavna: do leta 2030 naj bi jih pridelali že 75 milijonov ton na leto ali devet kilogramov vsak prebivalec planeta.
Po navedbah Urške Dolinšek, koordinatorice projektnih aktivnosti iz družbe Zeos, nosilke nacionalne ter neprofitne skupne sheme ravnanja z e-odpadki, odpadnimi baterijami (OPBA) ter odpadnimi svečami, smo reciklirali manj kot 18 odstotkov e-odpadkov, preostali pa so pristali na odpadih, zgoreli ali bili nezakonito preprodani in obdelani mimo veljavnih standardov. »In to kljub temu da kar 71 odstotkov svetovne populacije zavezuje zakonodaja na področju e-odpadkov. Posledica je ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave,« navaja Dolinškova.
Medtem Emil Šehić, direktor družbe Zeos, opozarja na bodoče izzive, med katerimi je najbolj ambiciozen dvig stopnje zbiranja e-odpadkov s sedanjih 41 na 65 odstotkov glede na količine proizvodov, danih na trg. »Kljub vlaganju v mreže in infrastrukturo prevzemanja e-odpadkov, številnim aktivnostim ozaveščanja o pravilnem ravnanju z e-odpadki ter vsakoletnim doseganjem večjih zbranih količin tovrstnih odpadkov so ti okoljski cilji mogoči le ob sodelovanju vseh deležnikov v procesu zbiranja in ravnanja z e-odpadki,« dodaja Šehić.
E-odpadki imajo tudi visoko vrednost: surovine, ki jih vsebuje lanski »e-pridelek«, so vredne približno 50,8 milijarde evrov. Prihodnost na področju e-odpadkov ni obetavna: do leta 2030 naj bi jih pridelali že 75 milijonov ton na leto ali devet kilogramov vsak prebivalec planeta.
Po navedbah Urške Dolinšek, koordinatorice projektnih aktivnosti iz družbe Zeos, nosilke nacionalne ter neprofitne skupne sheme ravnanja z e-odpadki, odpadnimi baterijami (OPBA) ter odpadnimi svečami, smo reciklirali manj kot 18 odstotkov e-odpadkov, preostali pa so pristali na odpadih, zgoreli ali bili nezakonito preprodani in obdelani mimo veljavnih standardov. »In to kljub temu da kar 71 odstotkov svetovne populacije zavezuje zakonodaja na področju e-odpadkov. Posledica je ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave,« navaja Dolinškova.
Emil Šehič, direktor družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos. FOTO: Blaž Samec/Delo
Medtem Emil Šehić, direktor družbe Zeos, opozarja na bodoče izzive, med katerimi je najbolj ambiciozen dvig stopnje zbiranja e-odpadkov s sedanjih 41 na 65 odstotkov glede na količine proizvodov, danih na trg. »Kljub vlaganju v mreže in infrastrukturo prevzemanja e-odpadkov, številnim aktivnostim ozaveščanja o pravilnem ravnanju z e-odpadki ter vsakoletnim doseganjem večjih zbranih količin tovrstnih odpadkov so ti okoljski cilji mogoči le ob sodelovanju vseh deležnikov v procesu zbiranja in ravnanja z e-odpadki,« dodaja Šehić.
