V lanskem poletju na slovenskih cestah umrlo 31 ljudi

Med najbolj ogroženimi so motoristi, narašča število žrtev med tujimi državljani. 
Fotografija: Lani je na slovenskih cestah umrlo 31 ljudi. FOTO: Dejan Javornik
Odpri galerijo
Lani je na slovenskih cestah umrlo 31 ljudi. FOTO: Dejan Javornik

Ljubljana - Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V poletnih mesecih, ko je promet povečan, daljše poti pa so pogostejše, še posebej v smeri turističnih krajev, je na cestah potrebna še dodatna previdnost, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP). Zato so v sodelovanju s Slovensko policijo in drugimi organizacijami danes začeli preventivno nacionalno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 24. junija, ponovila pa se bo še avgusta.



Počitniški čas predstavlja obdobje, ko vozniki zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti in pogosteje vozijo prehitro. Upoštevanje hitrosti je nujno skozi vse leto, še posebno poleti, saj so takrat naše ceste najbolj obremenjene, zaradi vročine ter večje prisotnosti kolesarjev in motoristov pa moramo biti še bolj pozorni in previdni, dodajajo na AVP. Ravno drobne razlike v hitrosti in dojemanje teh so pogosto odločilne pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic.


Poleti največ smrtnih žrtev zaradi prehitre vožnje


Lani se je samo v poletnih mesecih zgodilo 4849 prometnih nesreč, od tega je bilo 31 smrtnih žrtev. V prometnih nesrečah, ki se zgodijo v poletnih mesecih, v zadnjih petih letih izstopa število smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti, opozarjajo na AVP. Število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti se je povečalo predvsem lani, saj je v primerjavi s poletjem 2016 naraslo iz devet na 14 umrlih.

Od tega se je največ prometnih nesreč zgodilo v naselju z uličnim sistemom (3100 nesreč oz. 49 odstotkov), v naselju brez uličnega sistema (963 nesreč oz. 15 odstotkov) in na avtocesti (618 nesreč oz. 10 odstotkov). Na ostalih cestah je delež znašal manj kot šest odstotkov, še kažejo zbrani podatki.

Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. FOTO: Jože Pojbič/Delo


Motoristi so najbolj ogroženi, narašča pa število žrtev med tujimi državljani


»Lani poleti je bilo največ smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil - skupaj 13 umrlih oz. štirje več kot v enakem obdobju lani. Pri ostalih skupinah udeležencev pa na Agenciji za varnost prometa beležijo zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi obdobji,« so sporočili z AVP. Število umrlih voznikov osebnih avtomobilov se je zmanjšalo iz 13 umrlih v poletju 2016 na pet smrtnih žrtev v poletju 2017. Zmanjšanje beležijo tudi pri kolesarjih (štiri smrtne žrtve manj), potnikih (dva manj) in pešcih. kjer sta prav tako umrla dva manj.

Je pa od leta 2014 v porastu delež smrtnih žrtev med tujimi državljani. Lani se je v poletnih mesecih smrtno ponesrečilo sedem tujih državljanov - delež umrlih tujcev je znašal 23 odstotkov, največji v zadnjih petih letih. Število umrlih tujcev je bilo v letih 2015 in 2016 sicer večje - umrlo je osem oseb.


Preventivne aktivnosti za večjo varnost na slovenskih cestah


V času turistične sezone se po naših cestah in predvsem po avtocestah vozi veliko število tujcev, ki jih z nacionalnimi akcijami, medijskimi kampanjami in konkretnimi dogodki za izboljšanje prometne varnosti, ki potekajo skozi celo leto, v AVP ne zajamejo.

Zato bo agencija že tretje leto zapored na mejnih prehodih in na počivališčih tujim državljanom razdelila knjižice, s ključnimi informacijami o varnosti cestnega prometa. Knjižice so v več tujih jezikih in opozarjajo tujce na najpogostejše kršitve cestnih pravil, v njih pa so zajete tudi pomembnejše informacije ter opozorila.

Lani se je v poletnih mesecih smrtno ponesrečilo sedem tujih državljanov. FOTO: istockphoto
Lani se je v poletnih mesecih smrtno ponesrečilo sedem tujih državljanov. FOTO: istockphoto


Na pot se je potrebno vnaprej pripraviti


Ob začetku počitnic in pred glavno turistično sezono se zastojem in povečanemu prometu na slovenskih cestah (žal) ni mogoče povsem izogniti. Povečan promet lahko vozniki pričakujejo skozi celotno poletno sezono, najbolj obremenjene so ceste od severa proti jugu. Že tradicionalno največ gneče se obeta ob petkih popoldan in sobotah dopoldan, ko se večina ljudi odpravi proti turističnim krajem, ob nedeljah popoldan pa je največ prometa v nasprotni smeri.

Zato nekaj koristnih napotkov za udeležence v prometu nikakor ne bo odveč:

Na AVP priporočajo, da vozniki pred odhodom preverijo stanje na cestah. »Voznikom priporočamo, da načrtujejo daljši čas potovanja in si vnaprej pripravijo alternativne poti oziroma postanke. Če je možno, naj se glavnim turističnim smerem izognejo predvsem v petek popoldne, soboto dopoldne ter nedeljo pozno popoldne.« 

V avtomobilu imejte zadostne količine pijače, dober zemljevid, zdravila in drugih nujnih stvari. Poskrbite za zadostno količino goriva in ne nalagajte prtljage na zadnje police, saj v primeru trka ali ostrega zaviranja ta lahko poškoduje potnike, opozarjajo strokovnjaki za varnost v prometu.

»Vročina lahko še poslabša zdravstvene težave ali povzroči utrujenost, zato se za volan usedite povsem spočiti in zdravi. Na daljši poti načrtujte več postankov. Pretegnite se in na kratko sprehodite. Med prezračevanjem vozila ne pozabite na varnost. Če se oddaljite od vozila, ga zaklenite in zaprite okna,« dodajajo na AVP.



Vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, izvajalec rednega vzdrževanja, inšpekcijske službe).

Predvsem pa na AVP voznikom polagajo na srce: »Bodite strpni, prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti in imejte vedno zadostno varnostno razdaljo.« 

Komentarji: