V ljubljanski UKC prihajajo novi direktorji, stari ostajajo v službi
Bančnik Aleksander Batič je na kirurški kliniki nadomestil Matjaža Tavčarja. UKC lani z dobrimi 23 milijoni evrov izgube.
Odpri galerijo
Aleksander Batič se je iz banke preselil na mesto poslovnega direktorja ljubljanske kirurške klinike. FOTO: Ljubo Vukelić/Delo
Aleš Šabeder, generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra, je z mest poslovnih direktorjev odslovil Matjaža Tavčarja, ki je pet let vodil kirurško kliniko, Bojana Urana, vodjo petih manjših klinik, in Zlatka Lazarevića, ki je imel poslovne vajeti interne klinike v rokah dvajset let. Šabeder je decembra za Delo pojasnil, da so vzrok za kadrovske zamenjave potrebne spremembe v UKC: »Ključne so sistematizacija delovnih mest, sanacija in reorganizacija. Prvo moramo izvesti zaradi inšpekcijske odločbe iz leta 2015, ki ugotavlja, da imamo 400 zaposlenih preveč na vodilnih delovnih mestih.«
Omenjeni nekdanji direktorji so ostali zaposleni v kliničnem centru. Tavčar je postal vodja službe za korporativno varnost, na njegov nekdanji položaj pa je prišel Aleksander Batič, ki je bil od leta 2001 izvršni direktor v NKBM. Zadnji – specialist menedžmenta pa ni edini bančnik, ki je v Šabedrovem mandatu postal direktor. Iz Deželne banke je namreč že pred časom na mesto poslovnega direktorja Pediatrične klinike prišel tudi politolog Teodor Žepič.
V kliničnem centru je nov še pravnik Ervin Struna, ki je prevzel vodenje ortopedske, očesne in dermatovenerološke klinike. Tam je bil prej glavni Uran. Preverjamo pa še, ali je omenjeni Struna tisti, ki je leta 2014 na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Pozitivne Slovenije in skupaj z Urško Jurkovič, znano iz afere o podkupovanju zdravnikov, leta 2012 ustanovil podjetje NIOS, leta 2014 pa iz njega izstopil.
Kakorkoli, nekdanji direktor interne klinike Lazarević je po novem strokovni sodelavec za notranji transport, Uran pa je od 15. februarja svetovalec v službi za javne prihodke. Od 11. januarja, ko je bila Lazareviču vročena odpoved z direktorskega mesta, je za vodenje interne klinike pooblaščen Boštjan Plešec, poslovni direktor kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo.
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je v lanskem letu posloval z dobrimi 23 milijoni evri izgube, je po poročanju STA ob robu današnje seja sveta zavoda povedal generalni direktor Aleš Šabeder. Načrtovane izgube v višini okoli 15 milijonov evrov niso dosegli tudi zaradi višjih stroškov dela in višjih cen energentov.
Z informativnim poslovanjem največje zdravstvene ustanove v državi se je danes seznanil tudi svet zavoda, ki po besedah predsednika Jožeta Golobiča ugotavlja, da bi poslovanje vedno lahko bilo boljše, je pa direktor po njihovi oceni lani opravil dobro delo. »Ustvarili smo dobrih 525 milijonov evrov prihodka z naslova realizacije delovnega programa in deset milijonov evrov manjšo izgubo kot leto prej,« je povedal Šabeder in spomnil, da je izguba kliničnega centra v letu 2017 znašala 33,5 milijona evrov. Po prejemu skoraj 80 milijonov evrov sanacijskih sredstev iz proračuna so na papirju nato imeli 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.
»Nismo dosegli planskih ciljev, ki so znašali dobrih 15 milijonov evrov izgube, predvsem ker nismo dobili plačanega vsega realiziranega programa in ker ni bil v celoti pokrit strošek dviga plač zaradi sistemskih ukrepov iz leta 2017,«
je v izjavi za medije še pojasnil Šabeder. Za višjo izgubo od predvidene je kriv tudi dvig cen energentov.
V lanskem letu so v UKC Ljubljana izvedli za dobrih osem milijonov evrov sanacijskih ukrepov, ki se po direktorjevih besedah kažejo tudi v znižanju izgube. Največ sanacijskih učinkov, okoli dva milijona evrov, so ustvarili pri stroških vzdrževanja, pri realizaciji delovnega programa in pri izboljšanju obračuna storitev do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poročilo o realizaciji sanacijskih ukrepov so že posredovali ministrstvu za zdravje in sanacijskemu odboru.
»Eden od ključnih ukrepov za doseganje ciljev v letošnjem letu bo tudi zniževanje cen zdravstvenega materiala,« je napovedal Šabeder. Po januarski seji zavoda so vse dobavitelje že pozvali k znižanju cen. Pogajanja še niso zaključena, z nekaterimi pa jim je že uspelo doseči dogovor. Končne ocene prihrankov na ta račun pa Šabeder še ni mogel napovedati.
Dokončnih izhodišč za poslovanje v letošnjem letu v ljubljanskem UKC še nimajo oblikovanih. Imajo pa, kot pravi Šabeder, oblikovana izhodišča za kadrovski načrt, ki predvideva stanje števila zaposlenih, kot je bilo konec leta 2017, torej znižanje za približno 130 ljudi, in izravnan poslovni rezultat.
Šabeder je tudi opomnil, da še niso prejeli obljubljenih dodatnih sredstev za dvig januarskih plač, ki je posledica zadnjega plačnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja.
Omenjeni nekdanji direktorji so ostali zaposleni v kliničnem centru. Tavčar je postal vodja službe za korporativno varnost, na njegov nekdanji položaj pa je prišel Aleksander Batič, ki je bil od leta 2001 izvršni direktor v NKBM. Zadnji – specialist menedžmenta pa ni edini bančnik, ki je v Šabedrovem mandatu postal direktor. Iz Deželne banke je namreč že pred časom na mesto poslovnega direktorja Pediatrične klinike prišel tudi politolog Teodor Žepič.
V kliničnem centru je nov še pravnik Ervin Struna, ki je prevzel vodenje ortopedske, očesne in dermatovenerološke klinike. Tam je bil prej glavni Uran. Preverjamo pa še, ali je omenjeni Struna tisti, ki je leta 2014 na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Pozitivne Slovenije in skupaj z Urško Jurkovič, znano iz afere o podkupovanju zdravnikov, leta 2012 ustanovil podjetje NIOS, leta 2014 pa iz njega izstopil.
Kakorkoli, nekdanji direktor interne klinike Lazarević je po novem strokovni sodelavec za notranji transport, Uran pa je od 15. februarja svetovalec v službi za javne prihodke. Od 11. januarja, ko je bila Lazareviču vročena odpoved z direktorskega mesta, je za vodenje interne klinike pooblaščen Boštjan Plešec, poslovni direktor kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo.
Začetna osnovna plača poslovnega direktorja je uvrščena v 47. plačni razred, kar znaša dobrih 2600 evrov bruto.
23-milijonska izguba
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je v lanskem letu posloval z dobrimi 23 milijoni evri izgube, je po poročanju STA ob robu današnje seja sveta zavoda povedal generalni direktor Aleš Šabeder. Načrtovane izgube v višini okoli 15 milijonov evrov niso dosegli tudi zaradi višjih stroškov dela in višjih cen energentov.
Z informativnim poslovanjem največje zdravstvene ustanove v državi se je danes seznanil tudi svet zavoda, ki po besedah predsednika Jožeta Golobiča ugotavlja, da bi poslovanje vedno lahko bilo boljše, je pa direktor po njihovi oceni lani opravil dobro delo. »Ustvarili smo dobrih 525 milijonov evrov prihodka z naslova realizacije delovnega programa in deset milijonov evrov manjšo izgubo kot leto prej,« je povedal Šabeder in spomnil, da je izguba kliničnega centra v letu 2017 znašala 33,5 milijona evrov. Po prejemu skoraj 80 milijonov evrov sanacijskih sredstev iz proračuna so na papirju nato imeli 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.
»Nismo dosegli planskih ciljev, ki so znašali dobrih 15 milijonov evrov izgube, predvsem ker nismo dobili plačanega vsega realiziranega programa in ker ni bil v celoti pokrit strošek dviga plač zaradi sistemskih ukrepov iz leta 2017,«
je v izjavi za medije še pojasnil Šabeder. Za višjo izgubo od predvidene je kriv tudi dvig cen energentov.
V lanskem letu so v UKC Ljubljana izvedli za dobrih osem milijonov evrov sanacijskih ukrepov, ki se po direktorjevih besedah kažejo tudi v znižanju izgube. Največ sanacijskih učinkov, okoli dva milijona evrov, so ustvarili pri stroških vzdrževanja, pri realizaciji delovnega programa in pri izboljšanju obračuna storitev do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poročilo o realizaciji sanacijskih ukrepov so že posredovali ministrstvu za zdravje in sanacijskemu odboru.
Eden ključnih ukrepov zniževanje cen zdravstvenega materiala
»Eden od ključnih ukrepov za doseganje ciljev v letošnjem letu bo tudi zniževanje cen zdravstvenega materiala,« je napovedal Šabeder. Po januarski seji zavoda so vse dobavitelje že pozvali k znižanju cen. Pogajanja še niso zaključena, z nekaterimi pa jim je že uspelo doseči dogovor. Končne ocene prihrankov na ta račun pa Šabeder še ni mogel napovedati.
Dokončnih izhodišč za poslovanje v letošnjem letu v ljubljanskem UKC še nimajo oblikovanih. Imajo pa, kot pravi Šabeder, oblikovana izhodišča za kadrovski načrt, ki predvideva stanje števila zaposlenih, kot je bilo konec leta 2017, torej znižanje za približno 130 ljudi, in izravnan poslovni rezultat.
Šabeder je tudi opomnil, da še niso prejeli obljubljenih dodatnih sredstev za dvig januarskih plač, ki je posledica zadnjega plačnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja.
