V najbolj »delovni« občini Trzin je kot čez poletje

Kje so vsi dnevni migranti; z zaustavitvijo vlakov »izginilo« 40.000 potnikov, promet po cestah prepolovljen.

Objavljeno
25. marec 2020 06.00
Posodobljeno
25. marec 2020 10.17
Industrijska cona Trzin je v teh dneh kot občajno čez poletje: zmerno prazna. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Koronavirus je zredčil vrste delovnih migrantov, ki dnevno potujejo med občinami, regijami in sosednjimi državami. Še decembra se je na delo v drugo regijo vozil vsak peti delovno aktivni Slovenec, v drugo občino vsak drugi ali skoraj 470.000 ljudi. Promet po cestah se je zdaj prepolovil, vlaki, ki so dnevno prepeljali tudi do 40.000 potnikov, stojijo. Ljudje delajo od doma, čakajo ... In kako je v Trzinu, prvi med »izrazito delovnimi« občinami pri nas?

image
Župan Trzina Peter Ložar ugotavlja, da je v času koronavirusa v industrijski coni kot običajno čez poletje. Foto Arhiv Občina Trzin


»Tako, kot je običajno v poletnem obdobju,« pravi Peter Ložar, župan Trzina, ki premore trikrat več delovnih mest, kot je zaposlenih s prebivališčem v tej občini. Prav to razmerje ga že nekaj let uvršča med t. i. izrazito delovne občine. Kriterij je število delovnih mest, ki mora biti vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu 2019 je temu kriteriju ustrezalo osemnajst občin ali dve več kot leto prej: novinki sta Komenda in Mežica, ki sta se pridružili Trzinu, Šempetru - Vrtojbi, Nazarjam, Ljubljani, Murski Soboti, Kidričevem, Odrancem, Gornji Radgoni, Zrečam, Novemu mestu, Mariboru, Celju, Ptuju, Lenartu, Slovenj Gradcu in Velenju.


Pri Pečjaku in v Kimiju s polno paro


V industrijski coni Trzin deluje okrog sedemsto pravnih subjektov z blizu šest tisoč delovnimi mesti. Po najnovejših podatkih Statističnega urada (Surs) je lani v Trzin dnevno prihajalo na delo približno 5.400 oseb iz drugih občin, iz Trzina pa je v druge občine odhajalo delat skoraj 1.300 delovno aktivnih prebivalcev. Od prejšnjega tedna je v coni opazno manj ljudi, dodaja Ložar, a življenje v njej ni zamrlo: »Kdor lahko, dela od doma, trgovina pa se je precej ustavila. Na drugi strani so podjetniki, ki delajo s polno paro: od Pekarne Pečjak do družbe Kimi, največje slovenske proizvajalke medicinskih razkužil …« V zadnjih dneh se je prepolovil tudi promet skozi Trzin. Mengeško cesto v smeri Kamnika oziroma Ljubljane dnevno prepelje »le še« okrog 25.000 vozil. Podobno se je po podatkih Darsa število vozil v tednu dni prepolovilo tudi na naših avtocestah: med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami je s 36.610 padlo na 17.140, na ljubljanski južni obvoznici s 67.842 na 31.926, med Logatcem in Uncem z 38.045 na 18.782, med Bičem in Ivančno Gorico s 26.631 na 12.326 in med Brnikom in Vodicami s 40.581 na 18.805.


image
UpadPrometaLjubljanskaObvoznica Foto Gm Igd


V prestolnici petkrat več migrantov kot v Celju


image
Upad prometa na južni obvoznici med 6. in 19. marcem. Foto Arhiv Dars


Prvo mesto med najbolj obremenjenimi zaradi delovnih migracij je po podatkih Sursa lani obdržala prestolnica, saj je vanjo od drugod v službo vsak dan pripotovalo 129.200 oseb. Iz Ljubljane se drugam na delo vozi okoli 23.300 njenih delovno aktivnih prebivalcev. V Mariboru so zabeležili trikrat manj delovnih migracij v občino in iz nje (okoli 46.100), v Celju (28.100), Kranju (26.100) in v Kopru 18.500. Žal v Sursu, kot pravi Nuška Brnot iz sektorja za demografske in socialne statistike, za zdaj še ne morejo oceniti, za koliko je število dnevnih migrantov zaradi koronavirusa nižje: »Surs namreč ne pripravlja ocen ali napovedi iz tega raziskovanja. Vsekakor pa bodo podatki v naslednjih mesecih pokazali, kakšen je bil vpliv koronavirusa na zaposlenost v Sloveniji in posledično tudi na delovne migracije.«


Doma ima zaposlitev le polovica aktivnih Zasavcev


image
Vlaki Slovenskih železic dnevno običajno prepeljejo 40.000 potnikov ... Foto Uroš Hočevar


Med regijami primat izrazito delovne že tri leta drži Osrednjeslovenska, ki ima skoraj za tretjino več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Medregijskih delovnih migrantov je bilo v Sloveniji decembra lani 174.700 ali 19,8 odstotka vsega delovno aktivnega prebivalstva. Na repu »delovnih« regij je Zasavje, ki ima 40 odstotkov manj delovnih mest kot aktivnih ljudi. Med 23.800 delovno aktivnimi Zasavci jih je lani le slaba polovica ali 47,5 odstotka delo opravljala v domači regiji, kar 41 odstotkov pa se jih na delo vozilo v osrednjeslovensko statistično regijo.


K nam se na delo dnevno vozi 4300 tujcev


V Slovenijo se je iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške lani na delo vsak dan pripeljalo 4300 tujcev – večinoma moških: približno 3000 hrvaških (kar je petsto več kot leto prej), tisoč italijanskih, 200 madžarskih in 65 avstrijskih državljanov. Leto prej jih je bilo za desetino manj, v teh dneh je Hrvaška vsem svojim državljanom – okrog 650 jih je -, ki delajo v Beli Krajni in na Dolenjskem, prepovedala potovati v »žarišče« koronavirusa.