V novo leto v oblakih dima

Onesnaženje s prašnimi delci: smog zaradi prometa, kurišč in pirotehnike; na leto 1500 smrti več, največ v Zagorju.

Objavljeno
30. december 2015 21.36
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Slovenija se duši v smogu in na silvestrski večer kaže še slabše. Dovoljene dnevne mejne koncentracije prašnih delcev (PM 10) zaradi novoletnih ognjemetov poskočijo tudi za štirikrat. S 36 preseganji vrednosti PM 10 imajo letos rekord Zagorjani; dosegli so ga že v prvih treh mesecih. Zaradi teh tihih ubijalcev, ki življenje v povprečju skrajšajo za leto dni, pri nas vsako leto umre 1500 ljudi, največ prav v Zagorju.

Na Arsu ugotavljajo, da Slovenci za novo leto tradicionalno onesnažujemo že tako preveč onesnažen zrak. Če so se številne lokalne skupnosti odpovedale množičnim polnočnim ognjemetom, pa so pirotehnična sredstva med ljudmi še vedno priljubljena. Zaradi njihove uporabe ne naraščajo le vrednosti PM 10, temveč so v prazničnih dneh višje kot običajno tudi koncentracije vanadija in bakra. V Celju, kjer so v 2014 vrednosti PM 10 kar 41-krat presegle dovoljene, so novo leto 2015 pričakali v oblakih prahu: vrednosti PM 10 so krepko presegle 200 mikrogramov. Še slabše so jo 1. januarja opolnoči odnesli Mariborčani. Ljubljančani, ki so množično silvestrovali na prostem, pa so se nadihali prašnih delcev, katerih koncentracije so »le« trikrat presegle dovoljene.

Slovenija se po izpustih PM 10 uvršča med bolj onesnažene države EU. Izpusti so posledica kurjenja lesa v zastarelih kurilnih napravah s slabim izkoristkom, v urbanih predelih vpliva zlasti promet, povsod pa še neugodne vremenske razmere. Male kurilne naprave imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev, obenem pa spadamo med države, kjer je najbolj poskočilo lastništvo osebnih vozil. Dva milijona Slovencev imata dober milijon avtov. Slovenska gospodinjstva so za nakup vozil in vzdrževanje že pred petimi leti namenila skoraj tretjino več, za javni prevoz pa dvakrat manj sredstev kot gospodinjstva v Evropi.

Po umrljivosti prednjači Zagorje

V Evropi zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet, vsako leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi, v Franciji, Švici in Avstriji celo dvakrat več kot v prometnih nesrečah. V šestih mestnih občinah in Zasavju, kjer živi skoraj tretjina vsega prebivalstva Slovenije, bi se glede na ocene vplivov na zdravje ob okvirnem znižanju ravni delcev v zraku za polovico pričakovana življenjska doba podaljšala za pol do enega leta.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2012 po celotni umrljivosti prebivalcev nad 30 let med degradiranimi območji prednjačilo Zagorje s 16 smrtmi na tisoč prebivalcev. Prav Zagorje je zadnja leta na vrhu po vrednostih PM 10. Ob predpostavki, da bi se v občinah s preveč onesnaženim zrakom sedanja onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala na deset mikrogramov na kubični meter, bi bila celotna umrljivost manjša za več kot sedem odstotkov, življenjska doba pa bi se podaljšala za najmanj pol leta ali več, v Zagorju skoraj za eno leto.

Čeprav na degradiranih območjih že drugo leto izvajajo ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti s PM10, zmage v bitki proti smogu še ni pričakovati. Na ministrstvu za okolje in prostor težko v tako kratkem obdobju ocenijo rezultate ukrepov, pravijo: »Gotovo so prispevali k izboljšanju stanja, vendar so nanje zelo vplivale meteorološke razmere.«