V občinskem zavodu lastovkam spet razbili gnezda

Kranj – S strehe kranjskega stadiona so pred dnevi, ne da bi za to pridobili dovoljenja, odstranili 12 lastovičjih gnezd. Ptičji iztrebki so moteči pri zagotavljanju čistoče objekta za obiskovalce športnih prireditev in športnike, je dejal Branko Fartek, direktor Zavoda za šport Kranj. Kljub temu jih čaka inšpekcijski postopek.

Pred tremi leti je bilo pod streho tribune na kranjskem stadionu 64 gnezd, nam je povedal bralec, ki nas je zdaj opozoril, da se je zgodba izpred dobrih treh let, ko so z betonskega nadkritja tribune športnega objekta že odstranili gnezda, spet ponovila. Letos je bilo odstranjenih 12 gnezd, od tega tri na glavni tribuni, dve na zgornjem podestu pri vhodih na tribuno, tri na levem stopnišču in štiri na desnem stopnišču, je povedal Branko Fartek.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) so Zavod za šport Kranj že ob uničevanju gnezd pred tremi leti opozorili, da uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah določa, da je »prepovedano zavestno odstraniti, spremeniti, poškodovati ali uničiti strukture«, ki jih zgradijo in uporabljajo, ter da je treba pred morebitnim posegom vanje pridobiti dovoljenje agencije za okolje (Arso). Z uredbo so zaščitene tudi vse vrste lastovk v Sloveniji.

Vedeli, da gnezd ni dovoljeno odstraniti

Branko Fartek je povedal, da »soglasja niso iskali, ker da ni niti vedel, da so sodelavci odstranjevali gnezda«. »Bom pa prosil agencijo za mnenje, kako naj rešujemo problem uporabnosti objekta in zaščite lastovk, ki gnezdijo na njem.« Dejal je, da so gnezda odstranili vzdrževalci objekta, ki ga pripravljajo za začetek tekem 1. SNL. Delavec, ki smo ga med našim obiskom srečali na stadionu, na vprašanje, kdo je naročil odstranitev gnezd, ni odgovoril, temveč nas je usmeril na vodstvo zavoda. Kranjski zavod za šport se bo zaradi tega znašel v inšpekcijskem postopku, saj so na okoljski inšpekciji »poslana vprašanja obravnavali kot prijavo«.

Čeprav je vedel, da takšno odstranjevanje gnezd ni dovoljeno, je Fartek povedal, da za pripravo objekta niso dali kakšnih posebnih navodil. Gnezda so delavci odstranili, čeprav je, kot je dejal Fartek, spomladi 2015 sodelavce opozoril, da je njihovo odstranjevanje prepovedano. Po našem obisku na stadionu je zatrdil, da je delavce spet opozoril na to, in dodal, da bodo v prihodnjih letih morali najti kompromis med čistočo objekta in zaščito lastovk ter določiti mesta na objektu, kjer gnezdenje ne bo moteče. »Predlog z deskami ničesar ne rešuje, ptičje iztrebke seli pod strop, kjer pa je čiščenje še toliko težje. Če iztrebkov ne bi čistili, bi jih veter odnašal na tribuno in tekem na njej ne bi bilo prijetno spremljati, saj gledalci ne bi vedeli, kdaj jim bo kaj priletelo s 'podstrešja'. Prav tako bi se ob vse večjem številu gnezd po tribuni razširil smrad po ptičjih iztrebkih,« je pojasnil Fartek.

»Težav« z iztrebki niso rešili

Odstranjevanje lastovičjih gnezd ni smiselno, je dejala dr. Urša Koce, varstvena ornitologinja iz Doppsa. Mestne lastovke in še nekaj drugih zavarovanih vrst ptic (npr. hudournik, šmarnica, domači vrabec) pogosto gnezdijo na fasadah stavb. Na mestu, kjer so jim odstranili gnezda, bodo zgradile nova, tako da uničevanje gnezd ne rešuje težav, ki jih ima lastnik stavbe z iztrebki, pticam pa povzroča nemalo težav. Lastovke namreč ista gnezda uporabljajo dolga leta, gradnja novih spomladi ob prihodu iz Afrike pa zanje pomeni bistveno večjo porabo energije in časa kakor obnova starih, kar za lastovke, izčrpane od selitve, lahko pomeni tudi manjši reprodukcijski uspeh. »Namesto odstranjevanja gnezd zato svetujemo, da pod njih namestijo lesene police, ki bodo prestrezale iztrebke in preprečevale širjenje madežev po fasadi.«

Kocetova ocenjuje, da takšnih primerov uničevanja gnezd pri nas verjetno »ni malo«, vselej kadar se z njimi srečajo, pa po njenih besedah o tem obvestijo pristojno inšpekcijo.