V Piranu našli luknjo v nepremičninskem zakonu

Piran – Piranska občina je (vsaj začasno) našla luknjo v zakonu o davku na nepremičnine. Za občinske nepremičnine bi morali plačali 1,3 milijona evrov davka, po včerajšnjem sklepu svetnikov pa bodo morda privarčevali 280.710 evrov. V šolah, vrtcih, muzeju, avditoriju, občinski palači in celo na pokopališču so razglasili status grajenega javnega dobra.

Samo za Osnovno šolo Cirila Kosmača v Piranu bi morala občina plačati državi 46.000 evrov nepremičninskega davka, za Avditorij Portorož približno 32.000, za občinsko palačo 22.339 evrov, za tri zdravstvene domove 25.000 evrov, za Pomorski muzej Piran (ki bi moral biti državni) 5900 evrov, za pokopališče 4300 evrov ... Zdaj upajo, da jim za vse te in še druge občinske objekte prihodnje leto ne bo treba plačevati davka.

Seliškar: Odločitve svetnikov nezakonite

Na ministrstvu za finance so nas za pojasnila napotili na Davčno upravo RS (Durs), od tu so nas usmerili na Geodetsko upravo RS (Gurs), tam pa nam na naše vprašanje konkretno niso odgovorili. Poslali so nam sporočilo za javnost in video posnetek s tiskovne konference.

Aleš Seliškar, direktor Gursa, je na tiskovni konferenci povedal: »Različne ideje, da bi vrtce, šole in podobne objekte razglasili za javno dobro, so popolnoma v nasprotju s stvarnopravnim zakonikom in take odločbe občinskih svetov bi bile protizakonite. Seveda obstajajo ukrepi, kako razveljaviti morebitne takšne razglasitve.«

Vendar v 19. členu stvarnopravnega zakonika piše le, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo, da zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njeno uporabo in da se na javnem dobru lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.

Janja Pavšič, direktorica piranske občinske uprave, ki je avtorica »iskanja lukenj« v zakonu, je pojasnila, da je v zakonu o graditvi objektov ohlapno napisano, kaj vse lahko postane javno dobro. Pomembno je predvsem, da gre za objekte v javni rabi, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe delijo na javne površine in nestanovanjske stavbe. Status javnega dobra lahko določita samo država ali občinski svet in to le za objekte v državni ali občinski lasti. Javno dobro dobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Zahtevo za vzpostavitev javnega dobra v zemljiški knjigi poda župan. In ko ima določen objekt v zemljiški knjigi zaznambo statusa javnega dobra, Gurs pri tem postopku nima ničesar. Lahko le obvesti Durs o statusu nepremičnine. Pavšičeva je dejala, da jih takšen postopek ne stane prav nič in da se zavedajo, da lahko država spremeni kakšen zakonski predpis, s katerim bi odpravila takšno luknjo. Toda občina mora s svojim premoženjem ravnati gospodarno.

Pirnat: Odločbe ni mogoče razlagati, kot si jo občina

Drugačno je mnenje pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, rednega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti, ki pravi, da sta izhodišče pravne razlage res stvarnopravni zakonik in zakon o graditvi objektov (ZGO). »Določba ZGO je sicer izredno slaba, vendar je po mojem mnenju ni mogoče razlagati tako, da bi občina lahko na njeni podlagi določila kot grajeno javno dobro stavbe javnih zavodov in občinske upravne stavbe. Te stavbe nimajo z zakonom določene splošne rabe, kot jo imajo ceste, trgi, pasaže in druge površine, kot jih omenja ZGO. Splošna raba ne pomeni zgolj dostopnosti za izvedbo določenih storitev (kulturne prireditev, storitev galerije ali muzeja, druge storitve javnega zavoda, upravne naloge ...), saj imajo tako splošno rabo lahko tudi vse trgovine, zdravstevni objekti, gostinski in vsi drugi objekti, ki so v določenem obratovalnem času dostopni javnosti. Tovrstna raba pa ni splošna raba v smislu javnega dobra.«

Grajeno javno dobro tudi v Kopru

Tudi v koprski občini bodo na decembrski seji s sklepi vzpostavili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena za ceste, pokopališča, otroška in druga igrišča, javne površine, šole, vrtce, zdravstvene domove, športno infrastrukturo, kulturne ustanove in podobno, kjer njihov status še ni zaznamovan v zemljiški knjigi. Iz celjske občine nam je Janko Trobiš odgovoril, da »intenzivno proučujejo in analizirajo že zaznamovano javno dobro (ali je pravilno zaznamovano ali ne) ter ugotavljajo, katere nepremičnine je treba še zaznamovati kot javno dobro. Pri tem ne gre za izogibanje plačilu davka, temveč za ureditev nepremičninskih evidenc v skladu s predpisi.« Iz Mestne občine Ljubljana pa nam je Vita Kontić odgovorila, da se bodo zaradi velikega števila nepremičnin pri razglasitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena osredotočili na klasično grajeno javno dobro (ulice, trge, ceste, parke, zelenice ...) in ne na objekte s področja kulture, športa, šol ali vrtcev.