V podporo skupni počastitvi stote obletnice koroškega plebiscita

Predsednika Slovenije in Avstrije Borut Pahor in Alexander Van der Bellen sta se danes na Dunaju zavzela za nadgradnjo dobrih odnosov med državama.

Objavljeno
13. junij 2019 13.00
Posodobljeno
13. junij 2019 15.04
Slovenski predsednik Borut Pahor je poudaril, da njegov današnji uradni obisk na Dunaju spada v okvir prizadevanj, da ima Slovenija z vsemi sosednjimi državami dobrososedske in odlične odnose. FOTO: Daniel Novakovič/STA
STA
STA
Predsednika Slovenije in Avstrije Borut Pahor in Alexander Van der Bellen sta se danes na Dunaju zavzela za nadgradnjo dobrih odnosov med državama. Razlike so v nekaterih pogledih, ki pa jih je po besedah Boruta Pahorja mogoče rešiti z dialogom.

Oba predsednika tudi podpirata idejo o skupni počastitvi stote obletnice koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto, vendar konkretne oblike še niso znane. Kot je dejal Pahor, sta se z Van der Bellnom »zelo pogumno pogovarjala«, da bi prihodnje leto ob obletnici plebiscita, to videli kot priložnost za sožitje ter storili stvarne in simbolne korake, manifestacije, ki naj povežejo oba naroda in državi. »Velika priložnost za to, da postavimo stvari, ki so se zdele kot zgodovinski problem v kontekst prihodnosti, kjer se lahko pokažejo kot rešitve,« je dejal slovenski predsednik.

Pozitivni signali so po njegovih besedah tudi glede slovenske podpore za ohranitve kulture nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Pahor je ob tem poudaril, da imata slovenska manjšina v Avstriji in nemško govoreča skupnost v Sloveniji različen ustavni položaj, a je za to, da Slovenija stori vse, da bi ti ljudje, ki imajo slovensko državljanstvo in lastno identiteto, to identiteto tudi lahko ohranjali. »To nas bogati,« je dejal in izrazil tudi pričakovanje, da bo Avstrija v luči prihajajočega leta sosedskega dialoga storila gesto dobre volje glede položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Poleg dvostranskih odnosov sta Pahor in Van der Bellen govorila tudi o evropskih temah, predvsem o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, ter o podnebnih temah. Govorila sta tudi o avstrijskem nadzoru meje s Slovenijo ter jedrski energiji oziroma gradnji drugega bloka nuklearke Krško, za kar po Pahorjevih besedah ne bo odgovora brez slovenskega referenduma.