V pomurskih šolskih klopeh vse manj dijakov

Hiranje vpisa: V desetletju manjši za 26,6 odstotka, v gimnazijskih programih za 41. Bo dijaški dom preživel?

Objavljeno
20. junij 2016 22.53
Jože Pojbič
Jože Pojbič
Murska Sobota – Pomurske srednje in poklicne šole se že več kot desetletje srečujejo z upadanjem vpisa. Najhuje je v programih nižjega poklicnega izobraževanja, kjer je vpis manjši za dobrih šestdeset odstotkov, in pri poklicnem tehniškem izobraževanju, kjer je za več kot polovico manj vpisanih. Šol ali programov ministrstvo za zdaj ne bo ukinjalo, soboški dijaški dom pa bo morda postal tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti.

Posamezni šolski programi so zaradi upada zanimanja dijakov izginili s strokovnih šol, in čeprav je nekaj tudi novih, je čedalje manjši vpis v večini šol še naprej alarmanten; z izjemo Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti, kjer imajo desetino več dijakov kot pred desetletjem, in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kjer je padec samo desetodstoten.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v zadnjih desetih letih najbolj, za 46 odstotkov, zmanjšalo število dijakov na gimnaziji v Murski Soboti, 40 odstotkov manj dijakov ima Ekonomska šola Murska Sobota, 34 odstotkov manj Biotehniška šola Rakičan, Dvojezična srednja šola Lendava skoraj 34 odstotkov ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci več kot 30 odstotkov manj. Deloma je za to krivo tudi manjšanje števila otrok v generacijah, a so tudi drugi vzroki. Odgovore na vprašanje, kako zajeziti upad, so včeraj iskali tudi pomurski župani. Potrdili so, da se bodo morale šole povezovati in se prilagajati potrebam, želijo pa si tudi visokošolski program turizma, saj prav od te panoge regija največ pričakuje.

Na avstrijski gimnaziji matura v slovenščini

Ravnatelj soboške gimnazije Roman Činč rekordnega upada vpisa ne povezuje s kakovostjo njihove šole, ampak opozarja, da se podobno dogaja večini gimnazij v obrobnih območjih Slovenije. V Pomurju je zaradi bližine Avstrije zadeva še bolj izrazita: vedno več tukajšnjih ljudi si čez mejo išče zaposlitev, zaradi naše dohodninske politike pa tudi možnosti bivanja in življenja v sosednji državi, prav tako jim vse manj pomeni splošnoizobraževalni program, kot je gimnazija. »Zato otroke po končani osnovni šoli čedalje pogosteje vpisujejo v srednje in strokovne šole v bližnjih avstrijskih krajih. Po mojem mnenju se v šole onstran meje vsako leto vpiše za dva oddelka otrok iz Pomurja,« pravi Činč. Drugi vzrok za odtekanje dijakov je po njegovem pocenitev prevozov s subvencijami, kar je pripeljalo do tega, da se vedno več pomurskih osnovnošolcev vpisuje v srednje šole zunaj regije. »Kakšnih dvajset odstotkov vsake generacije odide v šole zunaj Pomurja, nekaj od tega v Avstrijo, drugi pa v Maribor ali še dlje.«

Direktor gimnazije BORG v avstrijski Radgoni Eduard Fasching je za Delo potrdil, da je zanimanje za vpis dijakov iz Slovenije na njihovo šolo veliko in da vsako leto vpišejo po petnajst slovenskih dijakov. Zaradi manj rojstev vpis v srednje šole upada tudi na jugovzhodu avstrijske Štajerske, pravi direktor Faschnig, a njim je padanje uspelo ustaviti. Za slovenske dijake je njihova sodobna in odlično opremljena šola po njegovem mnenju zanimiva, ker lahko maturo opravijo v slovenskem jeziku, ker je dobro izhodišče za študij v Avstriji in ker je brezplačna.

Ravnateljica Biotehniške šole v Rakičanu Simona Potočnik pa pravi, da se srečujejo s posebnim vzrokom za zmanjšanje vpisa: »Pri nas je za upad kriva naša kmetijska politika, zaradi katere malih kmečkih gospodarstev skoraj ni več. S tem je tudi interes za kmetijsko izobraževanje precej manjši. Rešitev za našo šolo bi lahko bili programi dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. A če regija in lokalne skupnosti ne bodo naredile ničesar za ohranitev šole, nam bodo čez čas kmetovali Gorenjci. Bojimo se ukinitve naše šole ali združevanja s katero od sedanjih biotehniških šol zunaj regije.«

Programov ne bodo ukinjali

Ukinjanja programov ali nepremišljenega združevanja se boji tudi dobrovniški župan in predsednik sveta pomurske razvojne regije Marjan Kardinar. »Želja vseh pomurskih občin je ohraniti vse sedanje srednješolske programe in dodati še kakšnega novega,« pravi.

Toda takšen strah je za zdaj odveč, pravijo na šolskem ministrstvu. »O ukinitvi šol ali programov v Pomurju ne razmišljamo, ne nazadnje v prihodnjih letih pričakujemo nekoliko močnejše vpisne generacije. Šolam pa v vmesnem času poskušamo pomagati tudi s tem, da jim poleg sredstev, ki jih dobijo na podlagi rednega letnega obsega, dodelimo dodatna. Tako smo Biotehniško šolo Rakičan in Ekonomsko šolo Murska Sobota v zadnjih petih letih vsako leto dofinancirali.«

Ker je manj dijakov in se sedanji zaradi subvencioniranih prevozov raje vozijo, pa imajo težave tudi pomurski dijaški domovi. V domu pri Biotehniški šoli v Rakičanu, ki ima na voljo 40 postelj, je devet dijakov. Z različnimi tržnimi dejavnostmi, tudi s hostlom, rešujejo dom Srednje gostinske in turistične šole v Radencih, že leta pa je preslabo zaseden tudi dom v Murski Soboti, kjer je nastanjenih 17 dijakov, prostora pa ima za 240 ljudi. Prav za soboškega je Mestna občina Murska Sobota dala pobudo, da bi v njem uredili tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti, za katerega bi polovico sredstev oziroma okoli 90.000 evrov morala zagotoviti lokalna skupnost.