V Portorožu so imeli vikende že Rimljani

Odkritje: V največji raziskovalni akciji pod vodo v Sloveniji so našli del antičnega jambora in prvo amforo
Objavljeno
17. november 2018 09.40
Posodobljeno
17. november 2018 11.17
V Piranu so na kopno spravili starodavno amfotro, Piran, 16. 11. 2018 Foto Voranc Vogel/delo
Portorož – Kdor misli, da so Portorož zgradili šele v avstro-ogrskih časih, se moti. Fizine, območje med Bernardinom in skladišči soli, so bile dobro poseljene že v antiki. »Kjerkoli bi tukaj arheologi zakopali, bi našli kaj antičnega. Tedaj ni bilo prav nič drugače, kot je danes,« nas je presenetil podvodni arheolog in predavatelj s Filozofske fakultete v Ljubljani ­Andrej Gaspari.

image
Arheologa Saša Koren in Matej Draksler, vodja akcije, držita del jambora antične barke. Foto Boris Šuligoj


Včeraj opoldne je devet potapljačev, med njimi osem arheologov podvodnega arheološkega konzorcija, v podvodnih izkopavanjih pred čolnarno Fakultete za pomorstvo in promet iz treh metrov globokega morskega dna izkopalo 80 centimetrov dolgo dobro ohranjeno antično amforo. »V predhodnih sondažah pred enim letom smo tukaj odkrili poldrugi meter dolg del jambora antične ladje. Raziskave z metodo C 14 v Miamiju so potrdile, da je jambor iz 3. ali 4. stoletja našega štetja. To je čas, ko je naselbina na Fizinah z ribogojnico in pristaniščem dosegla vrhunec razvoja,« je povedal arheolog Matej Draksler, ki vodi zaščitna izkopavanja na morskem dnu.

image
Podvodna arheološka raziskovanja v Portorožu. Na fotografiji Matic Perko. Foto Boris Šuligoj


Zaščitnih arheoloških raziskav so se lotili zato, ker fakulteta načrtuje podaljšanje pomola v morje. Dela so zaupali podvodnemu arheološkemu konzorciju, v katerem je vodilni partner Zavod za podvodno arheo­logijo iz Ljubljane. Začeli so novembra, končali naj bi do sredine decembra. Raziskava stane približno 200.000 evrov.

Gaspari, ki je strokovni svetovalec pri tej raziskavi, je pojasnil, da so prve amfore odkrili le pol metra pod odkopanimi sedimenti in muljem. »Že prva odkritja kažejo, da je bil tukaj večji pristaniški kompleks, kot smo lahko domnevali ob raziskavah leta 1963 in 1964 tedanjega Mestnega muzeja Piran in potem še leta 2005 in 2006 v ribogojniškem kompleksu pred skladišči soli. Tukaj je Piranski zaliv skoraj povsem zaprt in varovan z vseh strani, zato je bilo pred sto leti tukaj pristajališče za hidroplane. Pričakujemo dele jadrovja, ostanke ladij, tovora, keramike, orodja, ladijske in ribiške opreme. Če sklepamo po vrhnjem delu najdenih predmetov, si lahko obetamo še drugih zanimivih najdb. Veliko se jih je ohranilo zato, ker je morje čeznje naneslo mulj, morska gladina se je od antike dvignila (oziroma se je tudi dno nekoliko znižalo) za od 1,3 do 1,6 metra.«

image
Črpalka za podvodni sesalnik odkopanega mulja. Foto Boris Šuligoj


 

Kako arheologi delajo pod vodo


Gre za območje kakih 170 kvadratnih metrov, ki so ga razdelili na 42 kvadrantov, označenih z mrežo iz nerjavečega jekla. Arheologi se ob taki podvodni mreži lažje orientirajo. V dno kopljejo z različnimi lopatkami, odkopan material posesa podvodni sesalnik za mulj, ki odstrani mulj z delovišča. Težava je, da kopanje v dno kali morje in poslabša vidljivost. Delo pod vodo je napornejše kot na kopnem, izkopati morajo do dveh metrov globine sedimenta. Dodatna motivacija arheologom pri tovrstnem delu je, da so fragmenti keramike po navadi večji in da so predmeti bolj ohranjeni kot na kopnem. Posebno ohranjen ostane les, če je zarit v mulj, kjer ni kisika, je pojasnil Matej Draksler, ki ga zelo zanima, ali so v dno zabiti leseni koli res ­temelji starega pomola.

Gaspari je prepričan, da bo celih amfor še več. Amfore so tovorili iz severne Afrike, Male Azije in vzhodnega Sredozemlja (predvsem Grčije). V njih so shranjevali olje, vino, druge pridelke in hrano. V Portorožu so delali ribje omake ali ribe v soli. Če so se amfore samo malo poškodovale, so jih zalučali v morje (na »odpad«). »Tu je za nas zaklad. Takšna najdišča so za nas resnično zelo pomembna.«

image
Arheolog dr. Andrej Gaspari, Filozofska fakulteta Ljubljana. Foto Boris Šuligoj


Gaspari je pojasnil, da današnje ime Fizine izhaja iz latinskega Ad Figulinas (pri pečeh), ker naj bi v bližini žgali opeko. Na območju bernardinske cerkvice je bila rimska villa marittima, od Bernardina do skladišč soli pa je bilo veliko objektov. V času od 1. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja se je v severni Istri zelo razmahnila gradnja gospodarskih objektov, rimskih vil in hiš. Tukaj so vsaj občasno stanovali tudi člani senatorskih in cesarskih družin. Na omenjenem območju so našli fino namizno posodje, keramiko, del oblačil, sponk in novcev.
 

Predmeti bodo predani muzeju


Da je bil promet v Piranskem zalivu že v antiki (in prej) živahen, pričajo druge potopljene ladje iz tega časa (pred Savudrijo), polne amfor. Pred Zambratijo so pred nekaj leti našli tako imenovano šivano ladjo s prehoda med bronasto in železno dobo (približno 1000 let pred našim štetjem). Uporabljena je bila tehnika gradnje ladij, značilna za Histre in Liburne, ki jo bodo prihodnje leto predstavili tudi v Pomorskem muzeju Piran. Vsi predmeti, ki jih podvodni arheologi najdejo v slovenskem morju, pripadajo piranskemu muzeju. Direktor POmorskega muzeja Piran Franco Juri upa, da bo lokalna oblast razumela, kako pomembno bi bilo v bližnjih skladiščih soli dodeliti prostor tudi zbirki, ki priča o bogati pomorski in muzejski dediščini teh krajev.