V rakavem Zasavju je Zpiz ukinil invalidsko komisijo

Zasavski zdravniki sprašujejo: »Smo za Zpiz preglasni?«

Objavljeno
15. junij 2014 17.45
Posodobljeno
16. junij 2014 09.00
Termoelektrarna Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Trbovlje – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je ukinil invalidsko komisijo v Zasavju, v regiji, kjer zaradi raka vsako leto v povprečju 50 delovno aktivnih ljudi, starih do 45 let, postane invalidov.

Na Zpizu pravijo, da so se tako odločili, ker je trboveljska komisija lani obravnavala le 2,5 odstotka vseh primerov v državi. »Število obravnav je morda za koga zanemarljivo, a za njim se skriva najhujše breme raka v državi,« so ogorčeni zasavski zdravniki.

Lani je invalidska komisija v Trbovljah po podatkih Zpiza za 49 od 792 oseb ugotovila prvo kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da v Zasavju zaradi invalidnosti skoraj 50 ljudi ni bilo več zmožnih delati.

Vseh invalidskih obravnav v državi je bilo 30.182, pred senati je bilo opravljenih še 44 obravnav zasavskih primerov, v vsej državi pa 1779. Razlog za ukinitev komisije in preusmeritev zavarovancev v skoraj štirideset kilometrov oddaljeno Celje je majhnost.

Komisija je bila najmanjša od dvanajstih komisij prve stopnje, pravijo na Zpizu, zaradi malo zadev je bilo težko racionalno organizirati senate komisije, od devetih izvedencev pa sta bila le dva zasavska zdravnika.

»Naš senat je v povprečju beležil do 700 obravnav na leto. Toliko ljudi bo zdaj potovalo v Celje, verjetno bodo uveljavljali potne stroške, prav tako njihovi delodajalci. Za oceno telesne okvare bo treba najtežje bolnike prepeljati z rešilnim avtom, saj se ta praviloma ocenjuje pri zavarovancu na samem senatu in mora biti zavarovanec na seji navzoč. Bojim se, da bosta v 'treh krasnih dolinah' ostala le sociala in geriatrija,« je kritična zdravnica interne medicine in predsednica regijskega odbora za okolje in zdravje Alenka Forte.

Zasavski zdravniki se sprašujejo, ali ni ukinitev komisije prej posledica njihovih glasnih opozoril zaradi obolevnosti in umrljivosti v regiji. Z veliko gotovostjo trdijo, da je rak v Zasavju bolj povezan z okoljem kot razvadami. »Rak je v Zasavju že leta v porastu. Vsa regija je rdeče območje. To v statistiki pomeni največjo obolevnost za številnimi raki. Slovensko povprečje presegamo za 15 odstotkov, na podatke o primerih levkemije pa v strahu še čakamo,« pravi Fortejeva.

V Sloveniji do 65. leta v povprečju umrejo trije moški na tisoč prebivalcev (zlasti zaradi novotvorb), najvišja, 4,5-odstotna, pa je umrljivost v Trbovljah. Med Slovenkami je umrljivost v povprečju 1,5-odstotna, najvišja, skoraj 2,5-odstotna, pa je med Hrastničankami.

Rakavo Zasavje

Zasavci nadpovprečno obolevajo za vsemi vrstami rakov. Najmanj ena od štirih občin v ljubljanski regiji izstopa zaradi raka: Litija po raku na dojki, prostati in debelem črevesu, Zagorje po raku na debelem črevesu in danki ter pljučih, Trbovlje po raku na pljučih, dojki in prostati, Hrastnik po raku na dojki in pljučih. Pri Hrastničankah odkrijejo 50 odstotkov več raka na dojki, kot znaša slovensko povprečje (100 na 100.000 prebivalcev), 10 odstotkov več od povprečja v Trbovljah, v Zagorju pa dobrih 20 odstotkov manj od povprečja.

Več kot v povprečju v državi je med Zasavkami tudi raka na materničnem vratu, debelem črevesu, pljučih in koži. Na zasavskem so nadpovprečno pogosti še rak na debelem črevesu, pljučih, želodcu, ustih in žrelu ter koži.

»Argumenti o ukinjanju invalidske komisije Trbovlje ne vzdržijo – podobno 'majhna' sta Zpiza v Novi Gorici in na Jesenicah –, tako kot tudi ne dejstvo, da država onesnaževalcem v regiji, ki je tako obremenjena z rakom, dovoli petkrat višje koncentracije benzena, jim ne predpiše mejnih vrednosti za vsoto rakotvornih snovi in od njih ne zahteva meritev za skupni organski ogljik,« je do »državnih odpustkov« Lafarge Cementu kritična Alenka Forte.