Tiskane izdaje
Koper – »Vidimo luč na koncu tunela, upamo, da ni vlak,« je dejal direktor Konzorcija Sermin Dimitrij Vivoda po tem, ko so podjetniki iz Obrtne cone Sermin dobili prva uporabna dovoljenja za svoje prostore. Po približno desetih letih bodo številni koprski podjetniki v coni zares zadihali šele prihodnje leto. Dolgo so čakali, cena je zato visoka.
Delni uporabni dovoljenji za prvi dve hali so dobili pred nekaj tedni, dokončna uporabna dovoljenja pa je prvih pet podjetnikov dobilo te dni. Sead Muharemovič, v. d. načelnika upravne enote Koper, ki je to funkcijo zasedel avgusta letos, je povedal, da gre pri izdaji dovoljenj za zelo zahteven in obsežen upravni posel, za katerega je posebej zadolžil tri zaposlene.
»Vsak dan podpisujem dokumente, ki vodijo do izdaje uporabnih dovoljenj. Do februarja prihodnje leto bi lahko izdali vsa uporabna dovoljenja za še preostale proizvodne hale. Za posamezne poslovne enote bo to odvisno od tega, kako jih bodo dograjevali lastniki in kako hitro bodo projektanti zagotavljali dokumente,« je dejal Muharemovič, ki je prepričan, da je bil pristop k uresničitvi obrtne cone organizacijsko zgrešen.
Ničkoliko napačnih odločitev
Pri načrtovanju je sodelovalo več projektantov, že od začetka so projekt spremljale napačne (ali počasne) odločitve upravnih organov, prisiljeni so bili zamenjati izvajalca, investitorji so si med gradnjo premišljali ... Idejo so imeli že leta 2005, potem pa je občina več kot dve leti čakala na celovito presojo vplivov na okolje, kar je krepko zavleklo začetek del. Gradbincem je nato težave povzročal močvirnati teren, največji udarec pa je zadala gospodarska kriza.
Konzorcij je prišel do gradbenega dovoljenja za cono konec leta 2010, ko se je kriza v gradbeništvu približala vrhuncu. Komunalno opremljanje prostora je opravila družba Primorje, gradnjo objektov pa podjetje Marc iz Ajdovščine, s katerim so leta 2012 prekinili pogodbo in se do sredine leta 2014 pravdali, potem pa vendarle dosegli zunajsodno poravnavo, ki je omogočila dokončanje do četrte gradbene faze šestih velikih hal, v katerih je več kot 26.000 kvadratnih metrov pokritih poslovnih površin. Zanje so doslej namenili približno 16 milijonov evrov.
Interesentov za te poslovne prostore ne manjka
Od 48 prvotnih članov konzorcija so šli trije v stečaj. Vsaj dva sta se že odločila, da bosta prostore prodala. Toda namesto njih prihajajo novi podjetniki, ki skoraj vsak dan povprašujejo po prostorih. »Gre za cono na idealnem prostoru: kilometer od vhoda v Luko Koper, ob avtocesti in tri kilometre od Italije, zato bo za prostore vedno dovolj kupcev. Res pa je med novimi interesenti največ takih, ki bi kupili manjše površine in seveda v pritličju,« je dejal Dimitrij Vivoda.
Proizvodna cena prostorov je znašala od 600 do 650 evrov za kvadratni meter (prodajo so oglaševali tudi že po 615 evrov), kar je manj kot stanejo proizvodne hale, ki jih gradijo Italijani za mejo. Zaradi tega in zaradi ugodnejše davčne stopnje na dobiček od italijanske je menda nekaj zainteresiranih vlagateljev tudi iz tujine.
Podjetniki so dobili bančna posojila z manj kot enoodstotno obrestno mero, za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča pa so plačali 80 evrov. Na tem mestu bodo podjetja ustvarila za več kot 30 milijonov evrov prometa letno, zaposlovala bodo več kot 200 delavcev. Zdaj je v coni nekaj deset zaposlenih, bolj živahno pa bo sredi prihodnjega leta, ko se bo vanjo vselilo še več podjetij.
