V stari šoli zgodba o Lojzetu Slaku

Mirna Peč – Slovenski virtuoz na diatonični harmoniki Lojze Slak bo dobil svoj muzej. Uredili ga bodo v nekdanji mirnopeški osnovni šoli, ki jo je občina že začela preurejati v ta namen. V drugi fazi načrtujejo še muzejske zbirke mojstra pisane besede Toneta Pavčka, letalca Ludvika Stariča, slikarja Jožeta Slaka - Đoke in drugih znanih Mirnopečanov.

»Imamo nalogo, da za potrebe bodočega Slakovega muzeja zberemo vse predmete po pokojnem očetu, od fotografij do harmonik. Skupaj z občino in Dolenjskim muzejem želimo narediti zgodbo o življenju in delu Lojzeta Slaka in jo postaviti na ogled obiskovalcem,« je povedal sin pokojnega legendarnega dolenjskega godca Robert Slak. »Če bi bil Lojze še živ, bi bil memorialnega centra v njegov spomin in njegovo čast zagotovo zelo vesel,« je prepričana glasbenikova vdova Ivanka Slak.

Po Slakovi smrti in postavitvi spomenika na Malem Kalu, kjer je harmonikar pri svojem stricu preživel mladost, se je v kraju zelo povečal obisk enodnevnih obiskovalcev in s tem tudi povpraševanje po tovrstni turistični ponudbi. S selitvijo pouka v novo šolo je star šolski objekt ostal prazen in v mirnopeški občini so se odločili, da ga bodo preuredili v muzej oziroma v njem uredili Slakov center, je za Delo povedala odgovorna za občinski proračun, turizem in naložbe Vladimira Fabjan Barbo.

Stalna zbirka najkasneje čez eno leto

Prvi del projekta je ureditev skupnih prostorov zbirk ter prostorov za postavitev Slakove spominske zbirke. Cerkniško podjetje As – Primus, ki ga je občina poleti izbrala za izvajalca, je prejšnji mesec objekt že začelo obnavljati, 311.250 evrov vredna dela pa bodo predvidoma zaključili do konca leta. Vzporedno z obnovo 600 kvadratnih metrov prostorov občina skupaj z Dolenjskim muzejem Novo mesto in družino Slak pripravlja vsebinsko zasnovo stalne spominske zbirke, ki si jo bo mogoče ogledati najkasneje čez eno leto. »Na sodoben in interaktiven način bosta predstavljena bogata kulturna dediščina ljudskega godca Slaka in širše območje Dolenjske,« je povedala Vladimira Fabjan Barbo. V bodočem centru bodo potekale še medgeneracijske delavnice z igranjem na diatonično harmoniko, prikazom ljudskih običajev in predstavitvijo ljudskih obrti.

Lojze Slak je diatonično harmoniko izpopolnil z dodatnim gumbom in s šestim basom ter je v svojem bogatem umetniškem ustvarjanju napisal več kakor 500 nepozabnih melodij. Njegove pesmi V dolini tihi, Ej prijatelj, Kadar srečam te, Po dekle, Čebelar in številne druge so ponarodele.

Trema pred Rock Otočcem

Slak je mladost preživel pri stricu Ludviku na Malem Kalu, ki je igral diatonično harmoniko, in ta čas ga je zaznamoval za vse življenje. Še preden je prestopil šolski prag, je znal zaigrati več kakor ducat pesmi, pri petnajstih letih pa je že nastopal na ohcetih. Vdova Ivanka se ga spominja kot zelo delavnega, poštenega in nekonfliktnega človeka, ki je našel dobro besedo za vsakogar. »Za ustvarjanje glasbe je bil izredno vnet, vztrajen in tudi nenavadno kritičen do sebe,« se šest let po smrti moža spominja Slakova. Mirnopeški občini želi, da bi ji uspelo uresničiti projekt. Sin Robert je dejal, da se živo spominja, kako je njegovega očeta Franci Kek leta 2005 povabil na Rock Otočec. »Imel je ogromno koncertov, a nikoli ni imel take treme kot takrat, dobesedno se je vanj zalezel strah, preden je zapel tisto svojo V dolini tihi. Ni vedel, kako ga bodo rokerji sprejeli, a ko so z njim družno zapeli, se je še meni odvalil kamen od srca.«

Ko so nekoč Slaka vprašali, kaj bo počel, ko ne bo več mogel igrati, je brez pomisleka odgovoril: »Potem bom pa kar umrl.« Boj z boleznijo je izgubil 29. septembra 2011 v 80. letu starosti. Pokopan je ob cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano.