V Trbovljah za pepel, kje ga bodo dobili?
Občina v sredo odobrila skladiščenje pepela iz TE-TOL, včeraj pa so izvedeli, da je HSE EDT štirikrat dražji od Termita; kje bo zdaj pristal pepel?
Odpri galerijo
Devet milijonov kubičnih metrov pepela so v preteklosti odložili v Trbovljah, oblast ga želi še več. Foto Osebni arhiv J. P.
Trbovlje – Trboveljsko občinsko vodstvo z županjo Jasno Gabrič na čelu se strinja, da na površine, kjer so v preteklih desetletjih že odložili devet milijonov ton elektrofiltrskega pepela iz Termoelektrarne-toplarne Ljubljana (TE-TOL) ter več sto tisoč kubikov jamske jalovine in drugih odpadkov, v prihodnjih letih prepeljejo še najmanj 300.000 kubičnih metrov pepela iz TE-TOL in krškega Vipapa. Toliko ga za sanacijo površin skupaj potrebujeta Rudnik Trbovlje-Hrastnik in HSE Energetska družba Trbovlje (HSE EDT).
Toda glede na včerajšnje odpiranje ponudb za prevzem 23.000 ton pepela in žlindre iz Ljubljane, trboveljski HSE EDT slabo kaže. Na javno naročilo sta v roku prispeli dve ponudbi, smo izvedeli v Energetiki Ljubljana, kamor sodi tudi Termoelektrarna-toplarna Ljubljana: oddala sta jo HSE EDT in moravški Termit. Ta bi pepel prevzel za 368.000, HSE EDT za 1,725 milijona evrov, kar pomeni, da je ta posel za trboveljsko hčer HSE najbrž izgubljen … Direktor HSE EDT Ervin Renko je sporočil, da bo odgovore posredoval danes.
Še pred mesecem so v Trbovljah vztrajali, da energetskemu kapitalu ne bodo popustili in ne dovolili odlaganja ter skladiščenja pepela iz Ljubljane v že tako degradiranem okolju, ker da je lokalna skupnost edina, ki lahko odloča o njihovem zdravju. Ta je zdaj odločila … V sredo so se svetniki strinjali, da sme HSE EDT, ki je poleti že prevzela 107 ton pepela iz termoelektrarne-toplarne, na svojih površinah skladiščiti pepel, ne sme pa z njim izvajati »nobenih manipulacij«, dokler ne pridobi slovenskega tehniškega soglasja. Zanj je sicer že zaprosila. Prav tako sme Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) v likvidaciji nadaljevati sanacijo svojih površin na območju Bukove gore skladno z okoljskim dovoljenjem. Po koncu sanacije občina zahteva od države, da poskrbi za monitoring površin, ravnanje s pepelom pa bo nadzoroval opozicijski svetnik iz Liste DNK Jože Pustoslemšek.
Avgusta so imeli trboveljski svetniki še pomisleke o pepelu, ki se ga tudi v Moravčah tako branijo. Do nadaljnjega oziroma dokler ne bo znana analiza pepela, niso dovolili njegovega zbiranja, skladiščenja in predelave površinah HSE EDT. V bistvu je šlo za »drugo analizo« o pepelu. Prvo je opravil Inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko – Ikema z Lovrenca na Dravskem polju in ugotovil, da odpadek ni namenjen in tudi ni primeren za prekrivanje odlagališča. Drugo oceno so naročili v Regionalnem tehnološkem centru Zasavje, ki je ugotovil, da odpadek ustreza zahtevam za odlaganje ali dnevno prekrivanje na odlagališčih za nenevarne odpadke. HSE EDT je z ljubljansko družbo Lumarci, ki ima okoljsko dovoljenje za predelavo pepela, sicer že lani sklenil 285.000 evrov vreden posel za prevzem in predelavo 10.000 ton žlindre iz vseh treh blokov Termoelektrarne Šoštanj.
Direktor RTH Jani Žlak pravi, da sklep občinskega sveta podjetju omogoča, da nadaljuje sanacijo Bukove gore skladno s srednjeročnim programom in programom podaljšanja zapiranja do leta 2020. Od leta 2012 so na rudniške površine prepeljali 300.000 kubičnih metrov odpadnega oziroma gradbenega materiala iz Vipapa. »Zagotovim lahko le, da od leta 2016, kar sem nastopil funkcijo, strogo nadziramo odlaganje, ne morem pa prevzeti odgovornosti za vse, kar je bilo na te površine odloženega prej,« pravi Žlak, ki ocenjuje, da bodo ob sedanji dinamiki lahko degradirana zemljišča z materialom zapolnjevali še od osem do deset let. Pred več kot desetletjem je že občina potrdila prostorski načrt za zapolnitev površin za potrebe obrtne cone, ni pa določila, s čim. Žlak je še dodal, da so se odločili, da površine, kamor odlagajo pepel, preplastijo z zemljo v 15-metrskem pasu in v globino en meter: »To glede na pet do sedem kamionov na dan, ki pepel dovažajo, pomeni, da se jim morajo matere z vozički izogibati na 35 minut.«
Nasta Doberlet Bučalič iz Civilne iniciative za prihodnost Trbovelj je ogorčena: »Živimo v Butalah! Mislimo, da nas občinsko vodstvo tokrat namenoma ni vabilo na sejo – po tistem, ko smo zanje pro bono opravili delo, ki bi ga moral občinski oddelek za okolje in gospodarske javne službe.«
Toda glede na včerajšnje odpiranje ponudb za prevzem 23.000 ton pepela in žlindre iz Ljubljane, trboveljski HSE EDT slabo kaže. Na javno naročilo sta v roku prispeli dve ponudbi, smo izvedeli v Energetiki Ljubljana, kamor sodi tudi Termoelektrarna-toplarna Ljubljana: oddala sta jo HSE EDT in moravški Termit. Ta bi pepel prevzel za 368.000, HSE EDT za 1,725 milijona evrov, kar pomeni, da je ta posel za trboveljsko hčer HSE najbrž izgubljen … Direktor HSE EDT Ervin Renko je sporočil, da bo odgovore posredoval danes.
Trboveljski občinski svet dovolil skladiščenje in sanacijo površin s pepelom.
HSE EDT in RTH bi ga potrebovala najmanj 300.000 kubičnih metrov.
HSE EDT kandidiral za prevzem 23.000 ton pepela iz TE-TOL, a je Termit cenejši.
HSE EDT in RTH bi ga potrebovala najmanj 300.000 kubičnih metrov.
HSE EDT kandidiral za prevzem 23.000 ton pepela iz TE-TOL, a je Termit cenejši.
Prepričala jih je všečna študija
Še pred mesecem so v Trbovljah vztrajali, da energetskemu kapitalu ne bodo popustili in ne dovolili odlaganja ter skladiščenja pepela iz Ljubljane v že tako degradiranem okolju, ker da je lokalna skupnost edina, ki lahko odloča o njihovem zdravju. Ta je zdaj odločila … V sredo so se svetniki strinjali, da sme HSE EDT, ki je poleti že prevzela 107 ton pepela iz termoelektrarne-toplarne, na svojih površinah skladiščiti pepel, ne sme pa z njim izvajati »nobenih manipulacij«, dokler ne pridobi slovenskega tehniškega soglasja. Zanj je sicer že zaprosila. Prav tako sme Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) v likvidaciji nadaljevati sanacijo svojih površin na območju Bukove gore skladno z okoljskim dovoljenjem. Po koncu sanacije občina zahteva od države, da poskrbi za monitoring površin, ravnanje s pepelom pa bo nadzoroval opozicijski svetnik iz Liste DNK Jože Pustoslemšek.
HSE EDT že lani sklenil posel s TEŠ
Projekcija Greenpeacea na Termoelektrarni Šoštanj, od koder so vozili žlindro v Trbovlje. Foto Tomislav Obrovac/Greenpeace Slovenia
Avgusta so imeli trboveljski svetniki še pomisleke o pepelu, ki se ga tudi v Moravčah tako branijo. Do nadaljnjega oziroma dokler ne bo znana analiza pepela, niso dovolili njegovega zbiranja, skladiščenja in predelave površinah HSE EDT. V bistvu je šlo za »drugo analizo« o pepelu. Prvo je opravil Inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko – Ikema z Lovrenca na Dravskem polju in ugotovil, da odpadek ni namenjen in tudi ni primeren za prekrivanje odlagališča. Drugo oceno so naročili v Regionalnem tehnološkem centru Zasavje, ki je ugotovil, da odpadek ustreza zahtevam za odlaganje ali dnevno prekrivanje na odlagališčih za nenevarne odpadke. HSE EDT je z ljubljansko družbo Lumarci, ki ima okoljsko dovoljenje za predelavo pepela, sicer že lani sklenil 285.000 evrov vreden posel za prevzem in predelavo 10.000 ton žlindre iz vseh treh blokov Termoelektrarne Šoštanj.
RTH se veseli, civilna iniciativa ogorčena
Direktor RTH Jani Žlak zagotavlja, da strogo nadzirajo odlaganje.
Direktor RTH Jani Žlak pravi, da sklep občinskega sveta podjetju omogoča, da nadaljuje sanacijo Bukove gore skladno s srednjeročnim programom in programom podaljšanja zapiranja do leta 2020. Od leta 2012 so na rudniške površine prepeljali 300.000 kubičnih metrov odpadnega oziroma gradbenega materiala iz Vipapa. »Zagotovim lahko le, da od leta 2016, kar sem nastopil funkcijo, strogo nadziramo odlaganje, ne morem pa prevzeti odgovornosti za vse, kar je bilo na te površine odloženega prej,« pravi Žlak, ki ocenjuje, da bodo ob sedanji dinamiki lahko degradirana zemljišča z materialom zapolnjevali še od osem do deset let. Pred več kot desetletjem je že občina potrdila prostorski načrt za zapolnitev površin za potrebe obrtne cone, ni pa določila, s čim. Žlak je še dodal, da so se odločili, da površine, kamor odlagajo pepel, preplastijo z zemljo v 15-metrskem pasu in v globino en meter: »To glede na pet do sedem kamionov na dan, ki pepel dovažajo, pomeni, da se jim morajo matere z vozički izogibati na 35 minut.«
Nasta Doberlet Bučalič iz Civilne iniciative za prihodnost Trbovelj je ogorčena: »Živimo v Butalah! Mislimo, da nas občinsko vodstvo tokrat namenoma ni vabilo na sejo – po tistem, ko smo zanje pro bono opravili delo, ki bi ga moral občinski oddelek za okolje in gospodarske javne službe.«
