V UKC Ljubljana dokazali nov način zdravljenja avtoimunskih bolezni

Raziskovalci Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana so prvi na svetu klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni, namesto z neposrednim zaviranjem imunskega sistema, so sporočili z UKC Ljubljana.

Rezultate raziskave je danes objavila revija New England Journal of Medicine, ena najuglednejših medicinskih revij na svetu. Predstavljajo pomemben preboj pri razumevanju in zdravljenju avtoimunskih bolezni. Raziskovalci so z novim biološkim zdravilom (rekombinantnim encimom DNASE1L3) uspešno zdravili bolnika s prirojenim sistemskim lupusom eritematozusom.

Dosedanje zdravljenje avtoimunskih bolezni temelji predvsem na zaviranju delovanja imunskega sistema, kar sicer zmanjša bolezensko aktivnost, hkrati pa poveča tveganje za okužbe in druge neželene učinke. Novi pristop deluje drugače - odpravlja enega ključnih sprožilcev bolezni in pri tem neposredno ne zavira imunskega sistema.

Odstranitev sprožilca

Ključno vlogo pri novem pristopu imajo nevtrofilne zunajcelične pasti (NET), obrambne mreže iz DNK in protimikrobnih beljakovin, ki jih nevtrofilci sproščajo za lovljenje mikroorganizmov. Po opravljeni nalogi jih mora organizem učinkovito razgraditi. Če se to ne zgodi, lahko postanejo vir avtoantigenov, ki spodbujajo kronično vnetje in avtoimunski odziv.

Rekombinantni encim DNASE1L3 omogoči učinkovito razgradnjo teh struktur in tako odstrani enega ključnih sprožilcev bolezni. »To je prva klinična potrditev povsem novega koncepta zdravljenja avtoimunskih bolezni – da lahko bolezen zdravimo z odstranjevanjem njenega sprožilca namesto z neposrednim zaviranjem imunskega sistema. Če bodo prihodnje raziskave uspešne, bi ta pristop lahko odprl novo smer zdravljenja tudi pri drugih avtoimunskih boleznih,« je pojasnil prof. dr. Tadej Avčin, predstojnik KO za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter vodja klinične raziskave.

Sledi druga faza

Prvi bolnik, ki je prejel novo terapijo, je imel prirojeni sistemski lupus eritematozus zaradi pomanjkanja encima DNASE1L3. Kljub dolgotrajnemu zdravljenju z različnimi sodobnimi imunosupresivnimi zdravili njegove bolezni ni bilo mogoče pozdraviti.

Po aplikaciji novega biološkega zdravila je prišlo do hitrega izboljšanja kliničnih in laboratorijskih kazalcev bolezni. »Že šest ur po aplikaciji zdravila smo opazili vidno klinično izboljšanje, laboratorijske analize pa so sočasno potrdile hitro razgradnjo NET. To je bil prvi neposredni dokaz, da zdravilo pri človeku deluje po predvidenem mehanizmu,« je dejal Avčin.

Po prvem uspešno zdravljenem bolniku bodo sledile klinične raziskave faze 2 na večjem številu bolnikov. Potekale bodo v dveh drugih univerzitetnih bolnišnicah in pri dveh različnih avtoimunskih boleznih.