Tiskane izdaje
Podčetrtek – Slovenija in Hrvaška bosta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili okoli deset milijonov evrov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečjih Kolpe, Sotle, Drave, Mure, Dragonje in Bregane. Eden od najbolj dodelanih projektov je ponovna ojezeritev Vonarskega jezera na Sotli, ki bo zagotovila poplavno varnost in dodatno turistično infrastrukturo v štirih obmejnih občinah.
Ponovna ojezeritev Vonarskega jezera je oddaljena še najmanj nekaj let. V projektu FRISCO 1 (Flood Risk Slovenia – Croatia) so namreč predvideni zgolj negradbeni ukrepi. Gre za pripravo celotne dokumentacije, študije vseh nadaljnjih ukrepov in ureditev dodatnih alarmov oziroma siren za obveščanje ob poplavah. Projekt je vreden dobre štiri milijone evrov, od tega bo 3,5 milijona evrov evropskih.
V občinah, kjer ob vsakem večjem nalivu spremljajo višino vode, bodo čakali na FRISCO 2, ko se bodo začela tudi gradbena dela. Zajela bodo porečja Mure, Drave, Kolpe in Sotle. Gre za ureditev nabrežin, gradnjo nasipov, mostov, obnovo pregrad in druge ukrepe, da vode ob močnih nalivih ne bodo prestopale bregov. Ta del projekta je vreden skoraj osem milijonov evrov, pri čemer je predvideno, da bo evropskih sredstev okoli 6,5 milijona evrov.
Vodja sektorja za upravljanje vod na ministrstvu za okolje prostor (MOP) Luka Štravs pravi, da se zaveda, da denarja ni veliko: »Vsaka odločitev mora biti usklajena s hrvaško stranjo. Čakamo na študijo, ki bo pokazala, kateri projekti so najbolj zeleni, najbolj okoljsko sprejemljivi in, ključno, kateri najbolj zmanjšujejo poplavno ogroženost. Vse seveda v okviru razpoložljivih financ, saj se denar deli približno na pol med slovensko in hrvaško stran. Treba bo torej iskati še druge vire.«
Ovir za Vonarje ni
Gradbeni stroji bodo predvidoma zabrneli šele med letoma 2018 in 2020, a župan Podčetrtka Peter Misja verjame, da ne bo treba tako dolgo čakati: »Če se bomo vsi potrudili, tu mislim predvsem na državo, bomo imeli vodo v Vonarskem jezeru leta 2018.« Občini Podčetrtek in Rogaška Slatina si za ponovno ojezeritev prizadevata že več kot desetletje, potem ko so jezero pred skoraj 30 leti zaradi zelo onesnažene vode izpraznili.
Čeprav imata občini velike turistične načrte z jezerom, tudi za to sta v dokumentacijo že vložili več kot 200.000 evrov, je prvi razlog za ojezeritev poplavna varnost. Jezero bodo dobili šele po sanaciji pregrade na Sotli in očiščenju dela, ki ga nameravajo napolniti z vodo. Misja predvideva, da bo ta del, za katerega mora poskrbeti država, stal nekaj milijonov evrov: »Okoli milijon je vredna ureditev zapornice, okoli dva pa očiščenje in ureditev brežin.« Ko bo vse to urejeno, bodo na vrsti občine s svojimi projekti, ki jih bodo prav tako lahko prijavljale na razpise.
Dolgo časa je bila sporna kota ojezeritve, zdaj je postavljena na 204 metrih nadmorske višine, na kateri naj bi bila torej gladina jezera. To pomeni, da bo 80 odstotkov jezera v občini Podčetrtek, v Rogaški Slatini bo segalo do naselja Nimno. Občini ob Vonarskem jezeru, ki bo pokrivalo 104 hektare, načrtujeta gostinske objekte, turistično-informacijski center, čolnarno, hostel, adrenalinski park ...
Zbudili pa so se tudi hrvaški sosedi, tako zdaj občini Hum na Sutli in Zagorska Sela pripravljata idejne projekte. »V zadnjih 14 dneh smo imeli vsi štirje župani dva sestanka. Dogovorili smo se, da se ne bi preveč ukvarjali z mejo, ker gre v tem projektu za obojestransko korist. Meje bodo določili drugi,« je o tem, koliko je pomembno, kje bo državna meja na Vonarskem oziroma Sotelskem jezeru, dejal Misja.
