V vročih poletnih dneh ne pozabimo na živali!

Glede na vreme v zadnjih dneh in tednih uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opozarja na ustrezno ravnanje z živalmi v poletnih mesecih. Med najpomembnejše ukrepe spadajo predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci in omejitev gibanja na jutranje in večerne ure ter prevoza živali v nočnem času, zadrževanje živali v senci ter zaščita živali pred nenadnimi neurji.

Evropski vročinski valovi niso več izjema, ukrepi pa ostajajo pomanjkljivi

V prihodnjih dneh bodo po napovedih vremenoslovcev temperature spet presegle 35 stopinj Celzija, zato je treba nujno nameniti posebno pozornost živalim. Vsaka živalska vrsta je razvila svoj način prilagoditve visokim temperaturam. Nekatere so pri tem uspešnejše, druge manj. Naloga skrbnika živali je, da pozna svojo žival in ji zagotavlja pogoje, v katerih bo lažje prenašala visoke temperature.

UVHVVR je lastnike hišnih ljubljenčkov, rejce in skrbnike živali pozvala, naj v poletnih dneh živali ustrezno zaščitijo pred vročino in ekstremnimi vremenskimi pojavi. Med najpomembnejšimi ukrepi je predvsem zadostna količina vode. Visoke temperature so resna nevarnost za zdravje in dobrobit živali. Vročina lahko povzroči stres, zmanjšan apetit, padec proizvodnih rezultatov, dehidracijo, pregretje organizma in v najhujših primerih pogin živali. Rejne živali, hišni ljubljenčki in druge živali morajo imeti v vročih dneh ves čas na voljo dovolj sveže pitne vode in možnost umika v senco oziroma hladnejše prostore.

Rejne živali

Rejne živali vročino praviloma prenašajo slabše kot nizke temperature. Posebno občutljive so živali v intenzivni reji, pozni brejosti, mlade živali ter živali z višjo proizvodnjo. V vročih dneh morajo imeti neomejen dostop do čiste pitne vode, senco na pašnikih in ustrezno prezračene hleve. Lastniki oziroma skrbniki živali morajo poskrbeti, da živali v prostorih niso prenatrpane, nujna opravila naj izvajajo v hladnejšem delu dneva, še zlasti je pomembno, da skrbniki pogosteje preverjajo zdravstveno stanje živali.

Na farmi v britanskem Lancashiru so takole osveževali lame in alpake. FOTO: Temilade Adelaja/Reuters

Hišni ljubljenčki

Psi, mačke in drugi hišni ljubljenčki morajo poleti imeti možnost umika pred soncem in vročino. Sprehode psov je priporočljivo izvajati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko temperature niso previsoke. Živali nikoli ne puščamo v parkiranem vozilu – niti za kratek čas.

Poskrbimo za kosmate prijatelje: namakanje prav za vse pasme sicer ni nujno najboljša rešitev. FOTO: Kena Betancur/AFP

Prireditve z živalmi

Organizatorji poletnih prireditev, na katerih sodelujejo živali, naj čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam. Priporočljivo je, da se poleti aktivnosti izvajajo v jutranjih in večernih urah, po potrebi naj prilagoditev odpovedo ali prilagodijo vremenskim razmeram. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj sveže vode.

Pozornost tudi ob nenadnih neurjih

Podnebne spremembe poleg vročinskih valov prinašajo vse pogostejše nenadne vremenske ekstreme, kot so močni nalivi, sunki vetra, udari strel in debela toča. Skrbniki živali naj zato spremljajo vremenska opozorila in vnaprej razmislijo o zaščiti živali. Pri živalih na paši je priporočljivo zagotoviti možnost hitrega umika v hlev ali drugo zavetje. Prav tako je treba redno preverjati stabilnost ograj, napajalnikov in nadstreškov ter odstraniti predmete, ki jih lahko odnese veter.

Po neurju naj skrbniki čim prej preverijo stanje živali. Če žival utrpi poškodbe, jo je treba čim prej umakniti na varno, oceniti stopnjo poškodbe in zagotoviti veterinarsko pomoč. Pri večjih poškodbah ali več prizadetih živalih je priporočljivo čim hitrejše sodelovanje z izbranim veterinarjem. Posebna previdnost je nujna pri konjih, govedu in drobnici na odprtih pašnikih, kjer lahko toča in močen veter povzročita poškodbe ali panične odzive živali.

Tudi pašnim živalim je treba zagotoviti dovolj vode in senco ter zaščito pred neurju. FOTO: Jure Eržen

Nemoteno delovanje električnih sistemov

Posebno pozorni v ekstremnih vremenskih razmerah morajo biti rejci in skrbniki živali, katerih življenje ali dobrobit sta neposredno odvisna od delovanja električnih sistemov. To velja za hleve z mehanskim prezračevanjem, perutninske farme, objekte za prašičerejo, objekte s samodejnim napajanjem ali krmljenjem, inkubatorje in valilnice, akvakulturo in ribogojnice ter terarije in akvarije z ogrevalnimi sistemi. Izkušnje kažejo, da lahko že nekajurni izpad električne energije v vročinskem valu povzroči množične pogine zaradi pregretja in pomanjkanja prezračevanja. Za takšne objekte morajo biti pripravljeni načrti ukrepanja ob izpadu električne energije.

Kaj kaže prva ocena podnebne ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe

Zaradi preprečevanja množičnih poginov med predpisane obveznosti skrbnika živali po zakonu o zaščiti živali sodijo: redno vzdrževan in preizkušen rezervni agregat, zadostna zaloga goriva, alarmni sistemi za obveščanje o prekinitvah dobave električnega toka, sistemi za opozarjanje ob odpovedi prezračevanja ter redno preverjanje delovanja rezervnih sistemov.

Priprava na ekstremne vremenske dogodke

UVHVVR poudarja pomen vnaprejšnjega načrtovanja za primer vročinskih valov, neurja, suše, poplav in izpadov električne energije. Med glavnimi ukrepi so zagotavljanje zadostnih zalog vode, rezervnih virov energije, redno spremljanje živali ter pripravljeni načrti za izredne razmere.

Dobrobit živali je odgovornost vsakega skrbnika. Pravočasna priprava na vročino, neurja in druge vremenske ekstreme lahko prepreči trpljenje živali ter zmanjša gospodarsko škodo in izgube.