V Vzajemni ne odgovarjajo zvedavemu svetniku

Ljubljana – Peter Pustatičnik je včeraj za Delo povedal, da najspornejši projekti, za katere je kot član uprave Vzajemne zahteval revizije, niso revidirani in razčiščeni. Ti »najspornejši projekti« že dolgo zanimajo tudi državni svet, a ta ostaja brez odgovorov.

Državni svet je hotel na pobudo svetnika Draga Ščernjaviča že junija izvedeti, zakaj nadzorni svet Vzajemne ni zahteval revizij najspornejših poslov: učinkov projekta Solventnost II, vloge podjetja Adacta, naložb v luksemburške sklade, sodelovanje s podjetjema Percepcija in S & T. Ščernjavičeva vprašanja so dostopna na spletu, nanašajo pa se na še nevložene odškodninske tožbe, odvetniške stroške, izplačilo odpravnin nekdanjim vodilnim, zelo veliko oglaševanje, povišanje premij ...

Zakaj skrivalnice?

Neven Cvitanović, prejšnji predsednik uprave Vzajemne, je po pooblastilu nadzornega sveta (ta zadeve menda sploh ni obravnaval) proučil Ščernjavičeva vprašanja in julija v zvezi z njimi državnemu svetu poslal pojasnilo, da Vzajemna ni državni organ, in v zvezi s tem izrazil dvom o pravni podlagi za posredovanje podatkov: »Glede na te zadržke in ker se vprašanja nanašajo na poslovanje družbe in so interne narave, vam podrobnejših odgovorov žal ne moremo posredovati.« Ščernjavič je po državnem svetu septembra spet prosil za odgovore, a jih ni dobil. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln podobno kot Cvitanović pojasnjuje, da državni svet od njih nima pravice zahtevati odgovorov. Povedal je, da nimajo česa skrivati, zato se bo z veseljem odzval, če ga bodo povabili v državni svet. Tam bo vse pojasnil, o njegovem stališču pa so obveščeni tudi nadzorniki. A Ščernjavič hoče dobiti pisna pojasnila: »Najprej odgovor, potem pogovor.«

Pod drobnogled posel z Adacto

V Vzajemni so pojasnili, da hoče sedanja uprava prekiniti tradicijo pogrevanja starih zgodb in se osredotočiti na prihodnji razvoj zavarovalnice, vendar so se kljub temu odločili, da preverijo posle z družbo Adacta: »Ker tudi po petih letih dobivamo vprašanja o tem, smo ocenili, da je smiselno, da se zgodba preveri. Pri vlaganju odškodninskih tožb pa ne smemo gledati le na piarovske učinke, ampak predvsem na to, ali bomo na sodišču lahko uspešni, saj so ti postopki povezani tudi z visokimi stroški.« V zadnjih letih so vložili 12 odškodninskih tožb, pri čemer so za odvetniške stroške porabili približno 300.000 evrov, pričakujejo pa izkupiček v višini 4,3 milijona evrov. So se pa po novem odločili za sodelovanje z odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik, čeprav očitno vedo za njene povezave z družbo Adacta. Grega Peljhan iz te pisarne že dlje časa namreč zastopa Adacto in tudi njenega solastnika Tomaža Volka osebno. Vzajemna je pojasnila, da bo omenjena odvetniška pisarna obravnavala povsem drugo področje, za Adacto pa ne bo pristojna. Kar se tiče odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič, pa z njo še sodelujejo. Zadnja je zanikala, da naj bi ji zaradi konflikta interesov, ki ga nikoli ni bilo, odtegnili nekatere zadeve.

Zmanjšanje števila zavarovancev

Sicer pa naj bi se v prvem polletju Vzajemni število zavarovancev zmanjšalo za trideset tisoč. Na začetku leta 2009 je pri njih imelo dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenjenih 906.476 oseb, konec lanskega leta jih je bilo 854.225. »V zadnjih letih se je število zavarovancev zmanjševalo, zato je nadzorni svet aprila letos okrepil upravo s Cvitanovićem, ki v upravi skrbi za trženje,« so pojasnili v Vzajemni. Ali se jim je število zavarovancev v letošnjem prvem polletju res zelo zmanjšalo, niso hoteli izdati, češ da bodo podatki za letos znani konec leta. Poudarili so, da beležijo dobro prodajo pri novem zavarovanju za težje bolezni, prav tako presegajo načrte pri prodaji nezgodnih zavarovanj za otroke, mladino in starejše.