V zadnjih dveh letih manj izročitev tujcev

 Razlike med izročitvenimi postopki tujcev izhajajo iz tega, katere pogodbe, sporazumi ali zakoni jih urejajo.

Objavljeno
09. avgust 2017 14.58
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Ljubljana − Pravosodno ministrstvo se doslej še ni soočilo s situacijo, ko zaradi neobstoja mednarodnega sporazuma izročitev prijete osebe drugi državi ne bi bila mogoča. Zato ocenjuje, da glede izročitev ni posebnih težav, vsaj v primerih, ki jih samo rešuje.

Potem ko smo v sredinem časopisu opisali primer ruskega državljana, nekdanjega vodje derbentskega okraja, ki se je znašel v celjskem priporu, in še ni znano, ali ga bodo naše oblasti izročile Rusiji, ki je zanj izdala mednarodno tiralico, smo preverili, kako je sicer s postopki izročitve tujih državljanov, ki se znajdejo na slovenskem ozemlju. Temeljna ugotovitev je, da postopki potekajo po različnih pravnih podlagah, in sicer po večstranskih pogodbah, bilateralnih sporazumih, pravilih evropskega naloga za prijetje in postopkih predaje ter našem zakonu o kazenskem postopku. Razlika je tudi v tem, ali se naš sistem ukvarja z nekom, ki prihaja iz države članice EU, ali gre za nekoga, ki prihaja iz tretje države.

Različni postopki

Če gre za predajo oseb na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo drugim državam članicam EU, po katerem je postopek predaje hitrejši od postopka izročitve, hkrati pa imajo te države, če gre za predaje, manj razlogov za zavrnitev, potem te postopke vodijo sodišča (podatke o tem še pričakujemo). Z izročitvami tretjim državam pa se ukvarja ministrstvo za pravosodje.

To pojasnjuje, da je zaradi prizadevanj za mednarodno sodelovanje med državami, ko gre za pregon kriminala (iz infografike je razvidno, koliko oseb je Slovenija v zadnjih sedmih letih izročila državam, ki niso članice EU), vse manj držav, s katerimi Slovenija ne bi imela sklenjenega kakršnega koli mednarodnega sporazuma, kar bi bil lahko razlog, da določene osebe ne bi mogli prijeti in izročiti. Zato so se dosedanje pravne podlage glede izročitev v praksi izkazale za zadostne.

Če jih sploh ni, pa se uporablja naš zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ta sicer določa drugačen rok za začasni pripor tujca, kot ga določajo evropska konvencija o izročitvi in njeni štirje dodatni protokoli.

Za povečavo klikni na grafiko.

Prepoved izročitve

Evropska konvencija o izročitvi, katere določbe se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da zavezujejo tako sodišče, ki v sodnem delu izročitvenega postopka ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izročitev tujca, kot tudi pravosodnega ministra v upravnem delu tega postopka, onemogoča izročitev tujca, ki se ga preganja zaradi rase, vere, narodnosti ali političnega prepričanja.

ZKP pa ministru izrecno prepoveduje izročitev tujca, ki pri nas uživa pravico do pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje, ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki podvržena mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju.