V zdravstveni negi prepričani prepričujejo prepričane

Okrogla miza: Očitki Ministru Fakinu, da zamuja s potrditvijo strokovo pripravljenega dokumenta o kompetencah in poklicnih aktivnostih

Objavljeno
21. februar 2019 18.45
Posodobljeno
21. februar 2019 21.25
Že leta 2017 je primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege, so poudarili na okrogli mizi v organizaciji zbornice zdravstvene nege. Foto Andreja Žibret Ifko
Ljubljana – Stanje na področju zdravstvene in babiške nege je vse slabše, kadra vse bolj primanjkuje. Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice pa zaradi slabih pogojev dela in podplačanosti odhajajo v tujino ali pa celo zapuščajo poklic, so poudarili udeleženci današnje okrogle mize z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?, ki jo je organizirala Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Kaj bo čez deset let?

Med drugim je bilo poudarjeno, da podatek, ki ga navaja ministrstvo o zaposlitvi 2000 novih medicinskih sester v zadnjih desetih letih, ne pomeni nič, da je že leta 2017 primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester, kar je 35 odstotkov vseh zaposlenih, in 700 tehnikov zdravstvene nege. Lani je bilo 840 patronažnih medicinskih sester – 740 diplomiranih medicinskih sester in 100 zdravstvenih tehnikov –, kar pa je manj kot leta 2006, ko jih je bilo 845. Izpostavili so vprašanje, kaj se bo zgodilo čez deset let, ko se bo upokojilo 9500 medicinskih sester, ki so danes starejše od 50 let? 


Ministrstvu za zdravje in ministru Samu Fakinu očitajo mačehovski odnos do njihovih opozoril, da zamuja s potrditvijo dokumenta Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Zbornica ga je skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno in babiško nego (RSKZN), ki je najvišji posvetovalni organ ministra, pripravila marca lani, skladno s sprejetim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejetim 17. decembra 2017, in je temelj za določitev standardov in normativov. Kot je dejal mag. Brane Bregar, predsednik RSKZN, to vidijo kot nezaupanje stroki, saj je dokument pripravljalo več kot 30 strokovnjakov s področja zdravstvene nege, potrdil pa ga je tudi zdravstveni svet. Kot je dejal, očitno ekonomski vidik prevladuje pred stroko, česar pa RSKZN nikakor ne more sprejeti.


Na ministrstvu se bojijo naraščanja stroškov


Nepotrditev dokumenta vidijo kot nezaupanje stroki, saj je dokument pripravljalo več kot 30 strokovnjakov s področja zdravstvene nege, potrdil pa ga je tudi zdravstveni svet.
Mag. Pia Vračko, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je na vprašanje, zakaj minister ne sprejme tega strokovno pripravljenega dokumenta, pojasnila, da je imenoval nov strateški svet za zdravstveno nego, ki se bo prvič sestal marca, tema prvega sestanka pa bodo poklicne aktivnosti in kompetence. Strinjala se je, da se mudi z opredelitvijo aktivnosti in kompetenc, vendar je dejala, da še vedno ni dorečena njihova vsebina: »Ministrstvo ne more pritrditi povečevanju števila medicinskih sester na račun storitev, ki niso povezane z nego bolnikov, saj bi s tem po nepotrebnem narasli stroški.«

Klavdija Kobal Straus, generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo, pa je na očitek predstavnikov zdravstvene in babiške nege, da minister Fakin očitno tudi do 3. marca, kot zahteva stavkovni sporazum (po prej omenjenih spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti bi se to moralo zgoditi že do 17. junija lani), ne bo podpisal tega dokumenta, odgovorila, da bo odločitev ministra do tedaj zagotovo znana.

Minister Fakin: V ozadju je bitka za denar in manjši obseg dela

Minister Samo Fakin je na novinarsko vprašanje glede pobude medicinskih sester za pogovor glede kompetenc pojasnil, da njihov predlog dogovora o kompetencah še proučujejo, poroča STA. Kot je pojasnil, ni še dorečeno, katere naloge lahko dejansko dela le diplomirana medicinska sestra, katere pa tudi srednja medicinska sestra. Zbornica zdravstvene in babiške nege namreč zastopa stališče, naj čim več opravijo diplomirane medicinske sestre, vodstva zavodov pa, da čim več opravijo srednje medicinske sestre. »V ozadju je tudi bitka za denar in manjši obseg dela,« je po navedbah STA dodal Fakin.


Izsledki mednarodnih raziskav kažejo nasprotno


Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester ter znanstvena svetnica in predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, je poudarila, da vse mednarodne raziskave kažejo nasprotno od tega, kar trdi menedžement, ki ocenjuje, da bodo s povečano stopnjo izobrazbe višji tudi stroški. Dogaja se namreč prav nasprotno, povečana stopnja izobrazbe medicinskih sester zmanjšuje stroške, zdravstvene zaplete in smrtnost pacientov.
Izpostavili so tudi vprašanje, ali bi ministrstvo imelo enak mačehovski odnos v primeru, če bi zahteve prihajale iz zdravniških vrst.

Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije, je poudaril pomen zdravstvenega tima ter sodelovanja zdravnika in medicinske sestre, saj lahko le timsko delo zagotavlja kakovostno in celovito obravnavo pacienta. Opozoril je tudi na škodo, ki jo povzroča drobljenje na poklicne skupine. 


»Na altruističen in human pogon ne gre več«


Predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman je dejala, da jo boli, da prepričani prepričujejo prepričane, da potrebujejo dokument, ki bo postavil zdravstveno nego na svoje mesto v zdravstvenem varstvu: »Sprenevedanja je res konec. Zdravstvena nega je pomemben del zagotavljanja varnega zdravstvenega varstva v slovenskem prostoru, in če želimo, da bo tako tudi naprej, ji je treba dati svoje mesto in pristojnosti, izvajalcem pa pošteno plačilo. Na altruističen način in na human pogon enostavno ne gre več.« Izpostavila je tudi vprašanje, ali bi ministrstvo imelo enak mačehovski odnos v primeru, če bi zahteve prihajale iz zdravniških vrst.

Levica zahteva nujno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo

Poslanci Levice so o dokumentu Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege zahtevali nujno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo. Poslanec Levice Miha Kordiš je na tiskovni konferenci poudaril, da z zavlačevanjem ministrstvo od 2500 do 3000 medicinskim sestram odreka pravico do pravične plače, to pa zahteva takojšnje ukrepanje ministrstva. Kot so še dejali, bi sprejetje tega dokumenta omogočilo, da tri skupine medicinskih sester pridobijo licence za opravljanje zdravstvene nege kot diplomirane medicinske sestre, pri čemer gre večinoma za tiste, ki so opravljali aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinskih sester, pa za to niso bili primerno plačani.