Varčujejo, a ni več kje prihraniti

Slovenj Gradec – Skoraj leto dni po tem, ko je ministrstvo za zdravje slovenjgraško bolnišnico pozvalo, naj uvede dvotirni sistem vodenja in zato spremeni ustanovitveni akt in statut javnega zavoda, so si na ministrstvu premislili: morda pa bolnico le ne bosta vodila strokovni in poslovni direktor.

»Delal sem že marsikje, a take zmešnjave še nisem srečal,« je razmere komentiral odhajajoči predsednik sveta zavoda Ksandi Javornik, ki mu oktobra poteče mandat. Razpisa za direktorja do takrat zagotovo ne bo objavil, saj še ni jasno, ali bosta na čelu ustanove sedela dva ali en človek. Javornik pravi, da mencanje okoli načina vodenja ni edini razlog, ki ga je odvrnil od vnovične kandidature: »Ali ni absurd, da ima zdravstvena zavarovalnica, ki z bolnišnico do včeraj še ni sklenila dogovora o obsegu programa za leto, dobiček, izgube v slovenskih bolnišnicah pa bomo davkoplačevalci pokrivali iz proračuna«. Kljub temu je svet zavoda vodstvu bolnišnice naložil, naj zaradi letošnje izgube v višini 1,1 milijona evrov pripravi program sanacijskih ukrepov.

Štiri leta čakanja na operacijo žil 

»Do konca leta lahko prihranimo največ 112.000 evrov,« meni direktor bolnišnice Janez Lavre. Ocenuje, da bodo prihranili pri nakupu zdravil, do prihrankov pa bodo poskušali priti še s spremembami programov. Kjer imajo kader in zmogljivosti želijo obseg programa povečati, drugod zmanjševati. Na urologiji bodo po odhodu dveh specialistov zmanjšali število ambulantnih pregledov, opravili pa bi lahko več operacij žil. »Na čakalni listi za žile imamo 700 pacientov. Čakalna doba za operacijo je štiri leta,« pove Lavre. Če bi jim ZZZS odobril povečanje programa, bi lahko opravili ne le 270 operacij na leto, ampak od 400 do 500. A vseh čakalnih dob ne gre pripisati težavam v zdravstvu. V koroški bolnišnici imajo rekorderja, ki se je lani štirinajstkrat odjavil od operacije, na katero je bil prvič vabljen januarja. Po svoji volji je bil tako operiran šele decembra.

Bolnišnici se je nabralo že za 6,6 milijona akumulirane izgube: »Delimo usodo ostalih bolnišnic. Cena zdravstvenih storitev je prenizka. Dvigniti bi jo morali za 5,8 do 6,5 odstotka,« pravi Lavre.  

Poleg varčevalnih ukrepov se vodstvo ukvarja z načrti za novogradnjo, ki bo nadomestila star kirurški blok. Stavba se je v letošnjem letu posedla za dva centimetra. Čeprav je v slabem stanju, jo še vedno uporabljajo. V tretje nadstropje bodo 1. oktobra umestili negovalni oddelek s petnajstimi posteljami za paciente, za katere ni prostora v domovih za starejše.

Za potrebe novega negovalnega oddelka so zaposlili pet zdravstvenih tehnikov, nekaj je bilo tudi notranjih prerazporeditev. Namestitev oddelka v star kirurški blok je le začasna. Čeprav imajo v bolnišnici načrte za novogradnjo na tej lokaciji le še na papirju, že razmišljajo, kam bodo v času gradnje namestili oddelek kirurgije in travmatologije, skupno okoli osemdeset bolniških postelj. "Možnosti je več. Ena od njih je zagotovo bolnišnica Topolšica, s katero si želimo poslovno in strokovno sodelovati," je napovedal Janez Lavre.

Štirinajstkrat odpovedal operacijo  

V slovenjgraški splošni bolnišnici so čakalne dobe na račun poletnih mesecev spet nekoliko daljše. A vseh ne gre pripisati težavam v zdravstvu. V koroški bolnišnici imajo rekorderja, ki se je kar štirinajstkrat odjavil od operacije, na katero je bil prvič vabljen januarja, po svoji volji pa je bil operiran šele decembra. Sistem ga vodi, kot da je na operacijo res čakal tako dolgo. Jasnejšo sliko o čakalnih dobah izkrivljajo tudi pacienti, ki se na poseg prijavijo v več slovenskih bolnišnicah.