Varno kolesarjenje skozi rudarski predor

V občini so v petih letih za kolesarske steze namenili 250.000 evrov, načrti so še veliko večji.

Objavljeno
14. oktober 2016 23.05
Janoš Zore
Janoš Zore

Krško – V krški občini bosta dve največji urbani središči, Krško in Senovo, kmalu povezani s kolesarsko stezo; 590-metrski predor na nekoč rudarski železnici naj bi asfaltirali ta mesec. A načrti so še veliko bolj daljnosežni: občinski kolesarski križ naj bi občino povezal z Brežicami, Sevnico in kraji onstran Krke.

»V zadnjih petih letih smo za ureditev kolesarskih stez vsako leto namenili približno 50.000 evrov,« o razvoju občinske kolesarske mreže pravi župan Krškega Miran Stanko. Steza med Krškim in Senovim je dolga sedem kilometrov, zgrajene je 5,6 kilometra. Preostanek, ob brestaniški termoelektrarni in do središča Senovega, naj bi uredili leta 2017. Najbolj obiskan je dvokilometrski večnamenski del steze od starega mostu do hidroelektrarne Krško. Vzdrževalno pot akumulacijskega jezera so asfaltirali in opremili z javno razsvetljavo leta 2013, vsak dan jo obiskujejo tekači, sprehajalci, mamice z vozički in kolesarji.

V nadaljevanju poti gorvodno ob Savi do Brestanice je brez asfaltne prevleke še 590-metrski predor v Brestanici. Pred desetletji so skozenj do slovenskega železniškega omrežja peljali vagoni premoga iz senovškega rudnika. Predor so za kolesarje odprli konec septembra, asfaltirali naj bi ga ta mesec.

Povezava dveh najbolj urbanih središč je le eden od prvih kolesarskih projektov v občini. Osnovni cilj je ureditev kolesarskega križa. Na relaciji vzhod–zahod želijo 13-kilometrsko bodočo vzdrževalno pot ob akumulacijskem jezeru HE Brežice urediti v večnamensko stezo. Na relaciji sever–jug naj bi Senovo čez Krško-Brežiško polje povezali s Podbočjem. Za ta namen je načrtovana postopna gradnja 9,8-kilometrske steze z začetkom na Drnovem.

Za družine varno le po vaseh

Razvoja kolesarskega omrežja so se v največji posavski občini lotili iz številnih razlogov: ekologije, razbremenitve polnih parkirišč, zdravja občanov in razvoja turizma. »Na obisku smo imeli urednika hrvaške revije Biker. Pogovarjali smo se, da je glede na številne potrebe na trgu zaostanek v kolesarski infrastrukturi v Sloveniji in na Hrvaškem velik. Kolesarjenje je trenutno namreč bolj modno kot pohodništvo,« pravi Ksenja Kragl iz krškega zavoda CPT, pristojnega tudi za turizem.

                                                                       Infografika: Delo

Kraglova prizadevanja krške občine pozdravlja, a pravi, da pogreša več koordinacije med številnimi razdrobljenimi infrastrukturnimi in tematskimi kolesarskimi projekti na ravni občin, društev in zasebnikov. Svetla izjema je projekt Sava–Krka bike, kjer naj bi bilo Krško eno od postajališč na 140 kilometrov dolgem kolesarskem trikotniku med Brežicami, Novim mestom in Sevnico. Idejni projekt za traso je narejen, čas izvedbe ni znan.

»Ureditev infrastrukture je nujna. Na sejmih promoviramo le podeželsko kolesarjenje po vaseh. Da bi se nizozemska družina peljala iz Term Čatež v Krško, je za zdaj prenevarno,« navaja Kraglova. Po njenem mišljenju posavskega turizma ni mogoče tržiti kot regijske destinacije, saj je pokrajina zunaj svojih meja slabo poznana: »Edina rešitev je produktno trženje, tudi kolesarjenja. Pri tem se ne smemo omejevati z mejami regij. Navdušenemu kolesarju – daljinske poti so v tujini vedno bolj popularne – je vseeno, v katerem delu Slovenije bo spal.«

Čez dve leti dve stezi

Poleg večnamenske poti od starega mostu gorvodno ob Savi proti Brestanici je dobro obiskana tudi 4,5-kilometrska kolesarska steza od starega mostu dolvodno ob Savi do vasi Brege. Pomanjkljivost ureditve je, da poti potekata vsaka po svoji strani Save in bosta s kolesarskimi stezami čez reko povezani šele čez dve leti.

Tretji krški most v Žadovinku s kolesarsko stezo bo odprt marca 2019, leto prej je predviden začetek gradnje dva milijona evrov vredne brvi, ki bo zbližala staro mestno središče Krškega in Videm. Sredstva za prenovo ali novogradnjo vojaškega mostu blizu stadiona – občina se z vojaškim ministrstvom pogaja o pridobitvi služnostnih pravic – niso zagotovljena.

Ob ureditvi predora so letos na željo krajanov Drnovega za avtomobile zaprli kilometer občinske ceste proti Krškemu. Skupaj z dodatno zaporo makadamske poljske poti so v občini za 7000 evrov tako pridobili nova dva kilometra kolesarskih stez. V načrtu sta tudi kolesarski povezavi Krškega s Starim Gradom in vasi Brege z Drnovim.