Varno v gore: letos že več kot 80 helikopterskih intervencij

Poletje v slovenske gore iz leta v leto privablja več pohodnikov, zaradi česar se iz leta v leto povečuje tudi število intervencij. Zato so gorski reševalci, predstavniki policije in Slovenske vojske, ki v združeni dežurni ekipi v poletni sezoni vsakodnevno posredujejo ob nesrečah na zahtevnih in težko dostopnih terenih, obiskovalce gora znova pozvali k odgovornemu načrtovanju tur in spoštovanju osnovnih pravil varnega gibanja v gorskem svetu.

V hribe z otroki: ambicije staršev naj ostanejo v dolini

Lanska statistika: 50 smrti

Lanska statistika je namreč pokazala skrb vzbujajoče rezultate; gorski reševalci so izvedli 660 intervencij, v gorah in na težko dostopnih terenih je umrlo 50 ljudi, je

 povedal predsednik Gorske reševalne zveze Gregor Dolinar. Skoraj polovica rešenih je nepoškodovanih, kar pomeni, da bi večino teh intervencij lahko preprečili, če bi turo načrtovali skrbno. Dejal je, da bo morala država v kratkem narediti naslednji korak.

Treba je vedeti, kdaj se obrniti, gora bo počakala

In kaj so najpogostejši vzroki za nesreče? Zdrsi, nepoznavanje terena, neustrezna oprema in slaba fizična pripravljenost. Največ intervencij je v priljubljenih turističnih središčih, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na območjih Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp.

FOTO: Vanya Sever

Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote, je izpostavil, da tudi obiskovalci pogosto podcenjujejo zahtevnost slovenskih gora in slabo preverjajo razmere. Pohodniki velikokrat izberejo prezahtevno pot glede na svojo psihofizično sposobnost, so neprimerno opremljeni, predvsem neprimerno obuti, nimajo ustrezne tehnične opreme ali je ne znajo uporabljati in ne upoštevajo pravil na terenu.

Priprava na turo vključuje preverjanje njene dolžine, višinski profil, splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Pripraviti je treba ustrezno tehnično opremo, primerna oblačila, hrano in pijačo. Končna odločitev o tem, ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved,« je navedel. »Cilj je, da vsak, ki si želi doseči neki vrh, pride tudi varno domov v dolino.«

Zakaj Škrlatica velja za tako zahtevno goro

Do 10. junija že 86 helikopterskih intervencij

Dežurna ekipa GRZS je že v prvih dneh dežurstva veliko dela. V letu 2025 je 41 odstotkov reševanj predstavljalo helikoptersko reševanje (273 akcij od 660 akcij skupno v celotnem letu 2025), letos do 10. junija pa so gorski reševalci posredovali pri 86 helikopterskih intervencijah, od 229 intervencij skupno v tem obdobju. Lani v istem obdobju so sodelovali pri 58 helikopterskih intervencijah od skupno 188 intervencij.

V gorah je zelo pomembna preventiva, na kar opozarjajo tudi v celoletnih preventivnih dejavnostih s partnerji sorodnih organizacij, in sicer z namenom ozaveščanja obiskovalcev gora v okviru projekta Slovenske turistične organizacije Varno v gore.

Ustrezna izbira ture, pripravljenost in vremenska napoved

Pred odhodom v gore naj obiskovalci skrbno izberejo turo, ki ustreza njihovi telesni in psihični pripravljenosti, za načrtovanje poti pa naj uporabljajo ustrezne zemljevide in aplikacije. Obvezno naj obiskovalci uporabljajo osnovno gorniško opremo. Kljub visokim temperaturam v dolini naj pohodniki ne pozabijo na več slojev oblačil, zaščito pred soncem in na dovolj tekočine.

Škrlatica FOTO: Beti Burger

Predvsem pa je zelo pomembno vreme, ki se v gorah lahko nenadoma spremeni, zato je treba presoditi primernost vremena pred turo (tudi več dni pred turo), med njo in po njej. Opozarjajo, naj spremljajo napovedi na zanesljivih virih – Arsu. Poletne nevihte so lahko nevarne in močne.

Ob visokih temperaturah je pomembno tudi, da se na pot odpravijo dovolj zgodaj. Prav tako naj obiskovalci o svojem načrtu obvestijo osebe doma ali v dolini, sporočijo naj, kdaj se nameravajo vrniti. Baterija na telefonu naj bo ob odhodu polna, dobro pa je tudi znanje deljenja GPS-koordinat. V primeru nesreče naj obiskovalci takoj pokličejo 112 za pomoč.

Reševanje psov

Žan Karničar iz Gorske reševalne zveze Slovenije je opozoril, da se povečuje število intervencij zaradi psov, ki se v gorah poškodujejo, obnemorejo ali se znajdejo na nevarnem terenu; v zadnjih petih letih so gorski reševalci v takšnih primerih posredovali 45-krat. Lastnikom svetuje, naj pred odhodom ocenijo pripravljenost psa, izberejo primerno pot, poskrbijo za vodo, zaščito pred vročino in poškodbami tačk ter v primeru nesreče pokličejo 112.

Pogled na Triglav izpod Bovškega Gamsovca. FOTO: Tina Horvat

Bivaki niso nadomestek koč

Že več let pa si, tudi denimo zaradi izjemne fotogeničnosti nekateri bivakov, kot je tisti pod Skuto, mnogo pohodnikov bivake izbira kot prenočišče. Kot opozarjajo pristojni, v zadnjih letih opažajo uporabo bivakov za neprimerne namene – v zadnjih petih letih so gorski reševalci posredovali pri 37 nesrečah v okolici bivakov. Opozarjajo, da so bivaki pomemben del varnostne infrastrukture in so namenjeni izključno zatočišču v sili ob nenadnem poslabšanju vremena, poškodbah, izčrpanosti ali drugih nepredvidenih okoliščinah. Zato naj jih obiskovalci gora ne uporabljajo kot nadomestilo za planinsko kočo ali za načrtovano turistično prenočevanje.

Bivak pod Skuto FOTO: Anže Čokl