Varnost ogrožajo vozniki, ne pa dela na avtocesti

Petkova novinarska konferenca na novem sedežu Darsa, na kateri so predstavili ugotovitve nadzora ter poročila o stanju na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Analizo je pred tednom dni zahtevala infrastrukturna ministrica v odhajanju Alenka Bratušek, ki je bila poleg Darsa in policije navzoča ob javni predstavitvi analize razmer na avtocestah.

Vzrok za inšpekcijsko-policijski pregled razmer je bilo izstopajoče število prometnih nesreč na območju delovišča avtoceste med Ravbarkomando in Postojno: od 1. marca, ko so postavili zaporo, je do 8. maja policija obravnavala 29 prometnih nesreč, v nadaljnjih 30 primerih je (zaradi oplazenj prometne opreme ali signalizacije) odstopila od ogleda, še 18 pa jih je bilo zaključenih z uradnim zaznamkom.

Glede na poročilo, ki ga je Dars poslal na infrastrukturno ministrstvo, so tudi med Postojno in Ravbarkomando v minulih dveh mesecih in pol že izvajali niz ukrepov, da bi poboljšali pretočnost in prometno varnost. Včeraj je predsednik uprave Darsa Andrej Ribič izpostavil najpomembnejšo ugotovitev poostrenega inšpekcijskega nadzora inšpektorata za infrastrukturo: »Inšpekcija je ugotovila, da dela ne predstavljajo bistvenega zmanjšanja prometne varnosti oziroma neposrednega povečanja tveganja za udeležence v prometu.«

Počasnost del izvira iz pomanjkanja kadra v gradbeništvu. FOTO: Marko Feist

Inšpektorat je sicer odkril nekaj napak in nepravilnosti pri izvajalcih del (ki so jih vmes večinoma že odpravili), a tako inšpektorji kot policija so zaznali »izrazito nespoštovanje cestno-prometnih predpisov«, pri čemer je osrednja razloga včeraj navedel namestnik generalnega direktorja Policije Beno Meglič: »Analiza prometnih nesreč kaže, da sta glavna vzroka za prometne nesreče pred delovno zaporo neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja.« Minuli konec tedna so izvajali nadzor hitrosti in izmerili 688 prekoračitev.

Beno Meglič svetuje, da hitrost prilagodite razmeram na cesti in dosledno spoštujete omejitev hitrosti 60 km/h. FOTO: Jože Suhadolnik

Inšpektorat je v poročilu za izboljšanje prometne varnosti na območju zapor opozoril na pomembnost doslednega spoštovanje predpisanih omejitev hitrosti vseh udeležencev v prometu in upoštevanje priporočil upravljavca ceste glede vožnje v zamiku; takšno ravnanje bistveno pripomore k varnejšemu in bolj tekočemu poteku prometa skozi območje del. Prav tako so priporočili, da bi se voznike seznanilo oziroma ozaveščalo z načini vožnje v zaporah in z ustvarjanjem reševalnega pasu v zapori. Z Darsa pa so včeraj pojasnili, da se tudi tuje upravljavce cest naših mejnih držav na več načinov obvešča o razmerah na slovenskih avtocestah.

»Varnost se ne začne pri cestah, ampak pri vsakem vozniku posebej,« je minister za notranje zadeve Branko Zlobko voznice in voznike pozval k strpni in previdni vožnji. Meglič je k temu dodal še predvidljivo vožnjo v zamiku: »Hitrost prilagodite razmeram na cesti in dosledno spoštujete omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro ter vozite na ustrezni varnostni razdalji.« Prav neustrezni manevri menjavanja prometnih pasov ter vzporedna vožnja v zoženih delih delovne zapore predstavljajo večji tveganji za nastanek prometnih nesreč.

Neustrezni manevri menjavanja prometnih pasov ter vzporedna vožnja v zoženih delih delovne zapore predstavljajo večji tveganji za nastanek prometnih nesreč. FOTO: Marko Feist

Ministrica Alenka Bratušek je povzela sklepe vlade, ki jih je sprejela po seznanitvi s poročili, ter za okrepljen nadzor zaprosila policijo, ki bo večjo pozornost namenila tudi merjenju hitrosti na teh odsekih. Namestiti nameravajo naprave za umirjanje hitrosti kot tudi prikazovalnike hitrosti, znake za prepoved prehitevanja na območju delovne zapore ter korigirati talno signalizacijo. Potrjeno je bilo, da se končuje tudi postavitev projekta sekcijskega merjenja hitrosti za umiritev prometa pred vpadnicami v Ljubljano.

Ribič pa je včeraj razkril, da počasnost del izvira iz pomanjkanja kadra v gradbeništvu: »Kakorkoli si v Darsu prizadevamo, včasih nismo sposobni z gradbeniki spraviti niti ene izmene, kaj šele dveh ali pa delati ponoči.« Opomnil je, da so zastoji na avtocestah in hitrih cestah postali del vsakdanjika, ker smo v fazi vzdrževanj in obnavljanj (avto)cestne ter prometne strukture: »Na to se bomo morali navaditi, vsaj v nekaj prihodnjih letih moramo ceste posodobiti in razširiti. Brez tega ne moremo zagotoviti varnega in pretočnega prometa.« K temu pa naj bi pripomoglo tudi dolgoročnejše aktualiziranje predpisov, ki jih je predlagala agencija za varnost prometa oziroma presojevalci varnosti cest.