Gorska reševalna služba Bohinj je na praznik dela na pomoč priskočila slabo pripravljenemu pohodniku na območju Dednega polja. Mlad moški iz Češke se je v gorah izgubil in ni našel poti nazaj na izhodišče. Pri GRS Bohinj so mladeniča varno pospremili v dolino. To je le eden od primerov, s katerimi so se v zadnjih dneh ubadali gorski reševalci. 

Lani rekordno število umrlih v slovenskih gorah

V prvi četrtini leta 2026 je Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) posredovala v 159 intervencijah, v primeru gorskih nesreč pa so doslej potrdili en smrtni izid. Marca se je v eni od zasneženih grap Begunjske Vrtače smrtno ponesrečil 42-letni pohodnik iz Krope. Leta 2025 je bilo v prvih štirih mesecih evidentiranih 118 nesreč, leto prej pa 121, kar pomeni, da se je število intervencij letos povečalo za tretjino, nesreče pa so se po podatkih GRZS zgodile na težko dostopnih terenih.

Aprila je ekipa GRS Mojstrana posredovala v eni zahtevnejših reševalnih akcij v zadnjem času. Tuja alpinista sta v zgodnjih jutranjih urah vstopila v Slovensko smer proti Triglavu, med vzponom pa sta na višini približno 2300 metrov zgrešila izstop iz smeri. Zašla sta na izredno zahteven teren, ki v takratnih zimskih razmerah ni bil primeren za varno napredovanje. Ker sta alpinista na pomoč poklicala šele pozno zvečer, se je morala ekipa reševalcev ponju odpraviti peš. Moška sta utrpela blage ozebline, bila sta tudi dehidrirana in izčrpana.

Lani so gorski reševalci izvedli skoraj 660 intervencij, kar je 29 več kot v letu 2024. Posebej skrb vzbujajoč podatek je poročilo o rekordnih 50 smrtnih žrtvah, med katerimi je bilo tudi 15 tujih državljanov, a gre pri tem opozoriti, da so v to številko zajete vse smrti, pri katerih so posredovali gorski reševalci. 

Najhujša gorska nesreča leta 2025 se je zgodila v plazu pod Toscem, kjer so umrli trije Hrvati, v izjemno težkih razmerah pa je takrat posredovalo več kot 60 reševalcev.

Nesreči se lahko izognemo

Na februarski strokovni razpravi Varno v gore so strokovnjaki ocenili, da bi lahko velik del nesreč preprečili z boljšo pripravo in odgovornim ravnanjem. »Najpogostejši razlogi za reševanje so zdrs, nepoznavanje terena, telesna nepripravljenost in neprimerna osebna oprema. Nesreči se lahko izognemo z dobro pripravo, pazljivo hojo ter sledenjem markacijam, ki nas vodijo po pravi poti,« so povedali pri GRZS. Poudarili so tudi pomembnost upoštevanja lastnih psihofizičnih sposobnosti pri izbiri poti.

Nesreče v gorah dosegajo vrhunec med glavno poletno sezono, predvsem na območju priljubljenih turističnih središč, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na območju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp. Obiskovalci gora, predvsem tujci, se prepogosto zanašajo na digitalne pripomočke, ki ne odražajo zahtevnosti terena in dejanskih razmer. Za manj izkušene pohodnike je priporočljivo, da se v gore odpravijo skupaj z gorskim vodnikom ali planinskim društvom.

Pomembno je, da informacije o poti in razmerah pridobimo od zanesljivih virov. FOTO: Matej Družnik

Strokovnjaki opozarjajo, da klasični načini obveščanja pohodnikov v poplavi digitalnih informacij niso več učinkoviti. Potrebna sta usklajevanje in sodelovanje med turističnimi in drugimi organizacijami, ki lahko skupaj bolj zanesljivo in učinkovito obveščajo obiskovalce gora.

Google ni primeren vodnik

Pri gibanju v gorah je ključna predvsem premišljena izbira ture, ki mora ustrezati naši telesni in psihični pripravljenosti ter razmeram v naravi; cilje je treba prilagoditi najšibkejšemu v skupini, še posebej pa paziti na zdravje, izkušnje in realno samooceno.

Pomembno je, da informacije o poti in razmerah pridobimo od zanesljivih virov, kot so GRZS ali usposobljeni vodniki, ter da se brez izkušenj ne podajamo na zahtevne ali neoznačene poti.

Nesreče v gorah: kam je šel naš samoohranitveni nagon

Vreme odločilno vpliva na varnost, zato ga je treba preveriti pred turo in upoštevati možne spremembe. Nevarnosti predstavljajo mraz, nevihte, plazovi in hitro poslabšanje razmer, kar lahko oteži ali onemogoči reševanje. Prav tako je nujno, da o svojih načrtih obvestimo bližnje in se na poti vpisujemo v knjige, saj to olajša morebitno iskanje.

Pot je treba začeti počasi, ohranjati primeren tempo, redno počivati, skrbeti za hidracijo in energijo ter uporabljati ustrezno zaščitno opremo. Vedno moramo biti pripravljeni, da se vrnemo, če razmere ali počutje to zahtevajo. Posebna previdnost je potrebna pri sestopu, v nevihtah, na izpostavljenih mestih in pri uporabi zimske opreme, ki zahteva znanje. Poleg tega je treba pred odhodom v gore preizkusiti, ali oprema deluje. 

Mobilni telefon je lahko koristen za klic na pomoč, vendar se nanj ne smemo zanašati kot na varovalo. Zaradi slabega signala in mraza se baterija hitro izprazni, zato mora biti napolnjen, uporabljati pa ga moramo varčno. Aplikacija google zemljevidi po izkušnjah ni primeren pripomoček za uporabo planinskih poti, opozarjajo pri GRZS ter pozivajo k uporabi zanesljivih aplikacij, kot sta maPZS in Slovenia Outdoor.

Pri zahtevnejših dejavnostih, kot je alpinizem, so potrebni še večja stopnja znanja, natančno načrtovanje ture, poznavanje smeri, možnosti umika in ustrezna oprema. V primeru nesreče je treba najprej poskrbeti za poškodovanega, ga zaščititi in poklicati pomoč na 112 in pri tem upoštevati lastno varnost.

Oprema je bistven del varnosti, vendar le, če jo znamo pravilno uporabljati. Osnovni kosi, kot so prva pomoč, svetilka, bivak vreča in telefon, morajo biti vedno z nami, dodatna oprema pa je odvisna od vrste ture in letnega časa. Varnost v gorah temelji na znanju, pripravi, odgovornosti in spoštovanju razmer.