Varuh poziva k boljši sledljivosti porekla mesa
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič ima zaradi omejenih pristojnosti zvezane roke.
Odpri galerijo
Igor Hrovatič je funkcijo nastopil konec lanskega leta. FOTO: Leon Vidic
Od decembra lani, odkar opravlja naloge varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, je Igor Hrovatič agenciji za varstvo konkurence prijavil en primer suma nepoštene prakse, povezan z javnim naročilom, a ga je ta ovrgla. Delovanje varuha je zelo občutljivo. Zaradi omejenih pristojnosti, posebno s poslovnimi skrivnostmi v pogodbah, lahko zadeve rešuje le na načelni ravni, ne konkretno, ugotavlja Hrovatič.
Upa, da mu bo pri pridobivanju informacij, ki jih deležnik opredeli kot poslovno skrivnost, pomagala agencija za varstvo konkurence. Ta se je oziroma se bo okrepila z zaposlenima, ki bosta preverjala sume nepoštenih praks in izvajala prekrškovne postopke skladno z določbami zakona o kmetijstvu, ki navaja 23 nepoštenih praks. Novela zakona, ki določa tudi pisnost vseh pogodb med kupci in dobavitelji, je začela veljati 1. januarja letos.
Delovno leto je Hrovatič začel s prejemanjem prošenj za pojasnitev nejasnosti glede obveznosti deležnikov. Različni deležniki isto nepošteno prakso razumejo drugače, zato je predlagal, da pravna služba ministrstva za kmetijstvo, ki je zakon pripravila, poda pojasnila, kaj se razume pod določeno nepošteno prakso.
Februarja in marca se je Hrovatič ukvarjal s problematiko uvoženega poljskega mesa. Meni, da bi bilo treba zagotoviti večjo sledljivost na tem področju. Sedanja zakonodaja določa, da se kot država proizvoda navede država, kjer se je opravila zadnja faza predelave, potrošniki pa bi morali imeti pravico poznati tudi izvor osnovne surovine, je prepričan.
Hrovatič je obiskal več pridelovalcev zelenjave ter ugotovil, da je letošnji odkup »potekal nemoteno, tudi cene so bile sprejemljive«. Težavi sta še vedno nepovezanost pridelovalcev, zaradi česar so slabe volje trgovci, in pomanjkljive informacije o pridelovalcu določene zelenjave v trgovskih verigah (naveden je samo dobavitelj), zato so nejevoljni pridelovalci. Ti so predlagali, naj se kot spodbudo za povečanje površin z zelenjavo določi proizvodna cena pridelkov.
Zadnja težava, s katero se ukvarja Hrovatič, je ustavitev odkupa bikov, starih več kot 24 mesecev. Inšpekcija je ugotovila, da je na linijah predelave mesa oziroma na trgovskih policah meso bikov, starejših od 24 mesecev, potrošniku pa je predstavljeno kot meso bikov, mlajših od te starosti. »Če je tako, je to nepoštena praksa,« je poudaril, a dodal, da so rejci sklepali pogodbe tudi za te živali, odkupovalci pa so za meso plačevali nekoliko manj. Rešitev vidi v spremembi pravilnika tako, da se kategorija bikov do 24 mesecev podaljša na 30 mesecev. To naj bi bilo po njegovem mnenju skladno tudi z evropsko uredbo.
Direktor direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor je pojasnil, da se problematika rešuje. Nekaj sestankov so že imeli in poiskali določene rešitve, s katerimi pa naj se ne bi strinjala trgovinska zbornica, ki še naprej zahteva oznako mlado goveje meso.
Upa, da mu bo pri pridobivanju informacij, ki jih deležnik opredeli kot poslovno skrivnost, pomagala agencija za varstvo konkurence. Ta se je oziroma se bo okrepila z zaposlenima, ki bosta preverjala sume nepoštenih praks in izvajala prekrškovne postopke skladno z določbami zakona o kmetijstvu, ki navaja 23 nepoštenih praks. Novela zakona, ki določa tudi pisnost vseh pogodb med kupci in dobavitelji, je začela veljati 1. januarja letos.
Rešitev za več zelenjave
Delovno leto je Hrovatič začel s prejemanjem prošenj za pojasnitev nejasnosti glede obveznosti deležnikov. Različni deležniki isto nepošteno prakso razumejo drugače, zato je predlagal, da pravna služba ministrstva za kmetijstvo, ki je zakon pripravila, poda pojasnila, kaj se razume pod določeno nepošteno prakso.
Februarja in marca se je Hrovatič ukvarjal s problematiko uvoženega poljskega mesa. Meni, da bi bilo treba zagotoviti večjo sledljivost na tem področju. Sedanja zakonodaja določa, da se kot država proizvoda navede država, kjer se je opravila zadnja faza predelave, potrošniki pa bi morali imeti pravico poznati tudi izvor osnovne surovine, je prepričan.
1
sum nepoštene prakse je prijavil varuh
23
nepoštenih praks navaja zakon o kmetijstvu
2
zaposlena bo dobila AVK za odkrivanje sumov nepoštenih praks
sum nepoštene prakse je prijavil varuh
23
nepoštenih praks navaja zakon o kmetijstvu
2
zaposlena bo dobila AVK za odkrivanje sumov nepoštenih praks
Hrovatič je obiskal več pridelovalcev zelenjave ter ugotovil, da je letošnji odkup »potekal nemoteno, tudi cene so bile sprejemljive«. Težavi sta še vedno nepovezanost pridelovalcev, zaradi česar so slabe volje trgovci, in pomanjkljive informacije o pridelovalcu določene zelenjave v trgovskih verigah (naveden je samo dobavitelj), zato so nejevoljni pridelovalci. Ti so predlagali, naj se kot spodbudo za povečanje površin z zelenjavo določi proizvodna cena pridelkov.
Na obzorju nova nepoštena praksa?
Zadnja težava, s katero se ukvarja Hrovatič, je ustavitev odkupa bikov, starih več kot 24 mesecev. Inšpekcija je ugotovila, da je na linijah predelave mesa oziroma na trgovskih policah meso bikov, starejših od 24 mesecev, potrošniku pa je predstavljeno kot meso bikov, mlajših od te starosti. »Če je tako, je to nepoštena praksa,« je poudaril, a dodal, da so rejci sklepali pogodbe tudi za te živali, odkupovalci pa so za meso plačevali nekoliko manj. Rešitev vidi v spremembi pravilnika tako, da se kategorija bikov do 24 mesecev podaljša na 30 mesecev. To naj bi bilo po njegovem mnenju skladno tudi z evropsko uredbo.
Direktor direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor je pojasnil, da se problematika rešuje. Nekaj sestankov so že imeli in poiskali določene rešitve, s katerimi pa naj se ne bi strinjala trgovinska zbornica, ki še naprej zahteva oznako mlado goveje meso.
