»Vaša skrb zaradi Desusa je odveč«

Prvaku Desusa Karlu Erjavcu, ki se na zadnjih parlamentarnih volitvah ni uvrstil v parlament, še vedno ni uspelo obrniti trenda padanja podpore njemu in njegovi stranki. Sam o javnomnenjskih anketah dvomi in v odgovor napoveduje lepe možnosti za uspeh stranke na evropskih volitvah.
Objavljeno
17. januar 2019 06.00
Posodobljeno
17. januar 2019 15.08
Karl Erjavec je dobil dvoboj z Alenko Bratušek, vzrok spopada pa je bil upokojenski letni dodatek. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – »Mislim, da so javnomnenjske ankete povsem irelevantne in ne odražajo resničnih razmerij med strankami,« izpostavlja tudi Desusov najverjetnejši prvi obraz evropskih volitev Ivo Vajgl, ki je že večkrat poudaril, da je njegova kandidatura odvisna tudi od stanja domače stranke, a tega po njegovih besedah nikakor ni mogoče ocenjevati le po javnomnenjskih meritvah. Rezultati zadnjega Barometra Dela, ki so bili za Desus znova slabši, da je pristal na pičlih dveh odstotkih podpore, prehitela pa jih je celo zunajparlamentarna SLS, ga ne vznemirjajo.

»Vaša skrb zaradi Desusa je odveč,« odgovarja tudi Karl Erjavec, ki je podvomil o raziskavi, češ da jim gre v drugih anketah dobro. Za primerjavo povejmo, da je decembrska javnomnenjska anketa Mediane namerila za Delo 3,5 odstotka glasov, Vox populi, ki jo je za Dnevnik in Radiotelevizijo Slovenija opravila agencija Ninamedia, pa nekoliko višji odstotek podpore, in sicer 4,2 odstotka glasov, s čimer bi za las presegli parlamentarni prag.

»Rezultati lokalnih volitev so pokazali, da je Desus med koalicijskimi strankami po številu prejetih glasov na drugem mestu za SD. Tudi ankete o evropskih volitvah nam kažejo, da imamo lepe možnosti, da bomo ponovno imeli evropskega poslanca,« rezultate relativizira Erjavec, ki je tudi pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami dvomil o napovedih in si obetal veliko. »Čisto povsod imamo občinsko organizacijo in svoje ljudi, tudi občinske svetnike, ki so zelo pomembni. Pri anketah imamo težavo, ker na vzorcu 700 ali tisoč ljudi ne morejo zaznati pravega utripa. Potem vedno rečejo, da je Desus presenetil. Nič ni presenetil – smo stranka, ki je organizirana,« je komentiral prvak Desusa, ko smo ga maja spremljali na njegovi kampanji na obisku Spodnjega Podravja.

Z nagovarjanjem in prepričevanjem se je pretekla leta Karl Erjavec kot izkušen politični maček izkazal prav pred volitvami, kar pa mu na zadnjih parlamentarnih volitvah v boju za upokojence z Alenko Bratušek in paktom z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ni uspelo. Stranka je s 43.889 glasovi dobila pet mandatov, kar je polovico manj kot pred štirimi leti, ko so prejeli 88.968 glasov. »Zadnji rezultat je eden slabših, a ne najslabši. To te mora skrbeti in skrbi vsakogar, ki deluje znotraj strank. Tudi mene,« priznava vodja poslanske skupine Franc Jurša.

Nizko podporo Desusu in Karlu Erjavcu je po mnenju dr. Igorja Pribca, filozofa in političnega analitika, razumeti v kontekstu zadnjega volilnega rezultata. Stranka, ki je imela višja pričakovanja od končnih rezultatov, je obveljala kot ena od poraženk predčasnih parlamentarnih volitev. Odgovornost je bila – tako Pribac – deloma pripisana Erjavcu, ki jo je s ponujenim odstopom stranki tudi sprejel: »Od takrat se v javnosti obnaša nekoliko drugače, je bolj zadržan, brez vehemence, ki jo je kazal prejšnja desetletja.«

image
Igor Pribac. FOTO: Jure Eržen/Delo
Dr. Igor Pribac, filozof in politični analitik:
»Ne bi rekel, da Karl Erjavec deluje slabo, nasprotno, deluje celo bolj profesionalen v svojem nastopanju, je korekten in ne govori v prazno pred kamero. Ima jasna stališča do vprašanj, ki zadevajo delovanje obrambnega ministrstva. Je pa v neki fazi, ki jo mora z normalnim delovanjem prebroditi, da bi spet pridobil zaupanje, ki je bilo z rezultatom na volitvah porušeno. Stranka je doživela hladen tuš, glave se morajo ohladiti, a to še ne pomeni, da je v zatonu.«


Tudi dr. Matej Makarovič, sociolog in politični analitik, poudarja, da je usoda stranke Desus zelo tesno povezana z njenim predsednikom. »Erjavec je iz stranke, predvsem z nekoliko populističnim pristopom, naredil solidno politično silo, vendar pa sta se očitno v zadnjem času, še posebno od zadnjih državnozborskih volitev dalje, tako on kot njegov politični pristop verjetno izčrpala,« pojasnjuje Makarovič in dodaja, da ni mogoče nenehno ponavljati iste formule, torej nastopati s populizmom do »malega človeka«, hkrati pa biti v vsaki vladi in se obenem izogibati resorjem, ki so kakorkoli povezani z upokojensko problematiko.

image
Matej Makarovič. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Dr. Matej Makarovič, sociolog in politični analitik:
»Karl Erjavec je s ponovnim prevzemom obrambnega resorja dosegel tudi nekakšno politično rehabilitacijo in morda s tem celo s svoje perspektive zaokrožil svojo politično kariero. Več, kot je v slovenski politiki dosegel, tako ali tako ne more doseči, njegovo postopno umikanje pa bo verjetno s seboj potegnilo tudi postopni zaton stranke Desus, če se ne najde nov prepričljiv voditelj za to stranko – a v tem trenutku ga ni videti.«


V nasprotju s prejšnjimi vladami, v katerih je Erjavec deloval razdiralno, se zdi, da se v vladi Marjana Šarca in ponovni vlogi obrambnega ministra počuti odlično. Simpatije so celo obojestranske. Premier Marjan Šarec se je ob dnevu poveljstva sil Slovenske vojske udeležil slovesnosti na Vrhniki in prisluhnil slavnostnemu govorniku – Karlu Erjavcu. Tudi iz dvoboja z Alenko Bratušek zaradi števila razredov upokojenskega letnega dodatka, ki ga je presekal Šarec, je izšel kot zmagovalec. Tudi zato kljub zadržanim odzivom prvaka Desusa, ki se je z oči javnosti tako rekoč umaknil, ko ne gre za vojsko oziroma obrambo, še ne moremo govoriti o njegovem zatonu ali zatonu njegove stranke. Nihanja priljubljenosti Desusa so bila tudi v preteklosti precejšnja. »Stranka je v preteklosti lahko v priljubljenosti padla zelo nizko, a je pred volitvami vstala kot feniks iz pepela in se ponovno dvignila. Karlu Erjavcu je uspevalo vse do letošnjih volitev,« poudarja Pribac.

image
Gibanje podpore stranki Desus INFOGRAFIKA: Delo